Terasirane pokrajine v Sloveniji kot kulturna vrednota

Pokrajinsko izjemno raznolika Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kulturnimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar se razlikujejo po pogostnosti, obliki, namenu in sodobni funkciji. Terasirane pokrajine lahko opredelimo kot kompleksen pokrajinski sistem, v katerem so občutljivo uravnoteženi njegovi naravnogeografski in družbenogeografski podsistemi. Sodobni procesi kot sta globalizacija in ekonomske integracije močno vplivajo na sisteme terasiranih pokrajin. Na perečo in aktualno problematiko ter poseben pomen terasiranih pokrajin v sodobnosti opozarja Honghejska deklaracija o ohranjanju in razvoju kulturnih teras, ki je bila sprejeta novembra 2010 v okviru Prve svetovne konference o terasiranih pokrajinah.   Kljub pomembni vlogi kulturnih teras za slovensko gospodarstvo in njihove nesporne pokrajinotvorne funkcije z redkimi izjemami tej tematiki v slovenski znanosti nismo namenjali dovolj pozornosti. Na tem področju bi lahko upravičeno pričakovali več opravljenega raziskovalnega dela, kar velja še zlasti za geografijo.   Temeljni cilj projekta je kompleksno geografsko vrednotenje terasiranih pokrajin, ki bo temeljilo predvsem na izdelavi celovite in sistematične tipologije slovenskih terasiranih pokrajin, statistični analizi soodvisnosti sistema kulturnih teras in drugih pokrajinskih sistemov ter opredelitvi večplastnega pomena terasiranih kulturnih pokrajin za sodobno družbo. Projekt naj bi odgovoril na vprašanja, v kolikšni meri kulturne terase v sodobnosti prispevajo k (1) pomenu, (2) prepoznavnosti, in (3) gospodarski sestavi posameznih pokrajin ter na dileme, kako upravljati s tveganji, ki se v številnih slovenskih terasiranih pokrajinah pojavljajo zaradi urejanja (intenzivna kmetijska dejavnost) ali propadanja (zemeljski plazovi) oziroma spreminjanja kulturnih teras.

Prav mogoče je, da bodo naša znanstvenoraziskovalna stremljenja vzpodbudila zanimanje predstavnikov drugih znanstvenih disciplin, ki bi lahko pomembno prispevali k poglabljanju poznavanja kulturnih teras in terasiranih pokrajin, zagotovo pa bodo doživela odmeve pri varstvenikih naše naravne in kulturne dediščine. Prav na tem občutljivem področju bi lahko prispevali k preseganju ozkih parcialnih interesov in vzpodbudili uveljavljanje strokovno poglobljenih kriterijev. Izvedba raziskave je omogočila, da smo ostali dejavni v Mednarodnen združenju terasiranih pokrajin (ITLA), ki je bila jeseni 2010 ustanovljena v južnokitajski pokrajini Junan (Yúnnán) v okviru prve svetovne konference, udeležili pa smo se tudi naslednjega srečanja maja 2014 v Peruju. Z mednarodnim sodelovanjem je naše ugotovitve lažje vpeti v zakladnico poznavanja terasiranih pokrajin v svetu, Sredozemlju in alpskem loku. S tem lahko tudi Slovenci prispevamo svoje znanje k metodologiji njihovega preučevanja, še zlasti pri raziskavah v sredozemskih deželah, kjer so terase tako rekoč neločljiva pokrajinska prvina. V delo smo vključili več mladih raziskovalcev, ki so se privajali interdisciplinarnemu in teamskemu delu, obenem pa so s svojimi svežimi pogledi in zagnanostjo dodatno obogatili projekt in poskrbeli za njegovo promocijo. Z raziskovalnim delom so izpopolnili svoje znanje predvsem pri uporabi geografskih informacijskih sistemov.

Slovenske terasirane pokrajine so genetsko, morfološko, funkcijsko in nenazadnje družbenogeografsko tako zelo raznolike, da jih je treba sistematično raziskovati, ob tem pa tudi natančno evidentirati. Med neposrednimi koristmi raziskave želimo izpostaviti prispevek k nadaljnji vzdrževanosti kulturne pokrajine, s tem pa tudi k ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Slovensko kulturno pokrajino, marsikje tudi terasirano, namreč v vse večji meri preraščajo gozdovi, s tem pa se zmanjšujejo možnosti za pomembnejše zagotavljanje prehranske samooskrbe. Prezreti ne smemo nadaljnjega poglabljanja znanj pri preučevanju pokrajinske ogroženosti in tveganj pri posegih, ki rušijo občutljivo naravno ravnovesje. S svojimi raziskavami prispevamo k zmanjševanju ogroženosti na območjih obstoječih kulturnih teras, prav tako skušamo zagotoviti manjše tveganje ob morebitnih novih tovrstnih posegih v prostor, potrebnem posodabljanju in izboljševanju dostopnosti na terase ter morebitnem urejanju namakalne infrastrukture. Privlačna in urejena terasirana pokrajina ima lahko precejšen turističen potencial, bodisi za rekreacijo ali kulinariko bodisi kot eden od doživljajsko najbolj privlačnih segmentov kulturne pokrajine.