Analiza investicij v otipljivi in neotipljivi kapital podjetij z vidika graditve konkurenčnih prednosti slovenskih podjetij

Slovenija je v preteklosti izkoriščala prednosti izvozno usmerjenega modela rasti, ki je temeljil na razvoju in primerjalnih prednostih slovenskega menjalnega sektorja. Zaradi konkurence na mednarodnih trgih je bil le-ta prisiljen v hitro prilagajanje in naložbe, ki so ga ohranjale konkurenčnega. Vendar pa je za uspešen dolgoročni razvoj gospodarstva ključno, da se razvijata tako menjalni kot tudi nemenjalni sektor in povečujeta svojo produktivnost in učinkovitost. Dejavniki produktivnosti in učinkovitosti so podobni v obeh sektorjih: klasični dejavniki (otipljivi kapital, delo) ter novejši, med katerimi bi izpostavili zlasti neotipljivi kapital, lastniška struktura ter kvaliteta managementa. Vsi trije so v središču pozornosti najnovejših empiričnih študij s področja rasti in produktivnosti.   Cilj projekta je (1) analizirati učinkovitost menjalnega in nemenjalnega sektorja ter njuno primerjalno učinkovitost, (2) določiti razloge za primerjalno (ne)učinkovitost v podjetjih. Analiza bo zajela okoli 400 podjetij iz menjalnega in nemenjalnega sektorja v Sloveniji v obdobju 2006-2012. Analiza menjalnega sektorja se bo osredotočila na industrijski sektor, medtem ko se bomo pri nemenjalnem sektorju osredotočili zlasti na naslednje panoge: turizem, transport, trgovina, bančništvo in ostali finančni posredniki, zavarovalnice, oglaševalska in svetovalna podjetja, telekomunikacija in računalniška podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem nepremičnin, ter podjetja s področij izobraževanja in zdravstva.   Analiza bo potekala v dveh fazah. Najprej bomo s pomočjo podatkov iz finančnih izkazov določili učinkovitost posameznih podjetij. Pri tem bomo uporabili metodi DEA (data envelopment analysis) in SFA (stochastic frontier analysis). Druga faza bo zajemala analizo dejavnikov primerjalne neučikovitosti podjetij v menjalnem in v nemenjalnem sektorju. Za ta namen bomo najprej zbrali ustrezne podatke o neotipljivem kapitalu, kar bomo pridobili s pomočjo analize poslovnih poročil in anketne metodologije, ki temelji na Corrado et al. (2006) definiciji neotipljivega kapitala. To metodologijo smo dopolnili in razvili vprašalnike za analizo industrijskega sektorja (Prašnikar, ur., 2010). Ti bodo po potrebi prilagojeni za posebnosti nemenjalnega sektorja. Podatke o lastniški dinamiki in kakovosti managementa bomo zajeli iz baz GVIN, letnih poročil ter delno iz vprašalnika o HRM (del neotipljivega kapitala). Ti podati bodo uporabljeni kot pojasnjevalne spremenljivke (poleg standardnih dejavnikov učinkovitosti) v analizi učinkovitosti.   Raziskovalni projekt ima naslednje prispevke k znanosti: (1) gre za prvo celovito in poglobljeno analizo nemenjalnega sektorja in njegove učinkovitosti, (2) gre za prvo celovito analizo učinkovitosti gospodarstva kot celote, študije se običajno osredotočajo zgolj na industrijsko proizvodnjo, (3) izvirni znanstveni prispevki so tudi na področju opredelitve neotipljivega kapitala in priprave metodologije, predvsem razvoja vprašalnikov za merjenje neotipljivega kapitala, (4) v Sloveniji je področje analize lastništva, kvalitete managementa zanemarjeno, kar ta študija korigira.

Raziskovalni projekt “Analiza investicij v otipljivi in neotipljivi kapital podjetij z vidika graditve konkurenčnih prednosti slovenskih podjetij« sistematično analizira komponente neotipljivega kapitala in se osredotoča na izvor konkurenčnih prednosti podjetij. Na podlagi analize in primerjave produktivnosti menjalnega in nemenjalnega sektorja gospodarstva smo opredelili dejavnike produktivnosti, značilnosti neotipljivega kapitala, vlogo managementa in lastniškega prestrukturiranja za učinkovitost ter podali smernice za izboljšanje produktivnosti. Analiza je ena redkih, ki se osredotoča tudi na neotipljivi kapital, lastništvo in kvaliteto management kot dodatne pojasnjevalne dejavnike. Z lastno metodologijo, ki temelji na prispevkih znanih raziskovalcev s področja investicij v neotipljivi kapital, smo teoretični vidik elementov neotipljivega kapitala še razširili (eko-kapital, oblikovanje timov, obnašanje v povezavi z lastništvi podjetij in informacijskem kapitalu). Podatke smo zbrali z obsežno analizo v Sloveniji, raziskavo pa smo uspešno razširili tudi v Albanijo ter Bosno in Hercegovino. V sklopu projekta smo med prvimi opozarjali na vpliv trajajoče ekonomske krize, ki je investicijsko dejavnost potisnila v ozadje in izpostavila problem zadolženosti podjetij, izvozne nekonkurenčnosti in počasnega prilagajanja slovenskega gospodarstva na spremenjene ekonomske razmere. Analizirali smo obnašanje podjetij, ki so se začela ukvarjati s posledicami zmanjšanje bančnega kreditiranja in povečane kolateralizacije, kar je ogrozilo normalen proces razdolževanja podjetij in podaljšanja kreditov in je posledično negativno vplivalo na gospodarsko rast. Glede na upad povpraševanja smo posledično analizirali tudi odzive podjetij glede prilagajanja števila zaposlenih in slovenska podjetja primerjali s podjetji v sedemnajstih evropskih državah. V sklopu projekta smo analizirali tudi vlogo politično povezanih nadzornikov in vpliv na produktivnost podjetja. Z vidika graditve konkurenčnih prednosti pa smo nadaljnje pozornost namenili tudi vplivu lastništva podjetij in zaključili obsežno raziskavo o privatizaciji družbene lastnine.

Raziskovalni projekt analizirala obnašanje slovenskih podjetij v obdobju pred začetkom krize in po letu 2008 predvsem z vidika njihove investicijske dejavnosti (največ pozornosti je posvečene investicijam v neotipljivi kapital), povečanja zadolženosti pred krizo in razdolževanja po letu 2008, prilagajanja števila zaposlenih in upravljanja z vidika različne lastniške strukture in članov nadzornih svetov. Izsledki raziskovalnega projekta opozarjajo na vlogo neotipljivega kapitala kot vira učinkovitosti. Zamisel je v slovenski literaturi, podjetjih in institucijah precej nepoznana. Zato je seznanjanje z njenim pomenom za produktivnost ključna z vidika sprememb in za ovrednotenje sposobnosti podjetij za uspeh na globalnem trgu. Značilnosti elementov konkurenčnosti podjetij in neotipljivega kapitala so pomembni za poslovno javnost in oblikovalce ukrepov ekonomske politike, ki prikazujejo prispevek posameznih elementov k večji uspešnosti podjetij. Tako so rezultati tudi podlaga za strateška razvojna vprašanja na ravni podjetij, saj omogočajo podjetjem, da razmišljajo o proizvodih, storitvah in proizvodnih in storitvenih procesih in oblikujejo ustrezne razvojne strategije. V času ekonomske krize pa so se bolj kot z investicijami, podjetja začela ukvarjati s posledicami zmanjšanje bančnega kreditiranja in povečane kolateralizacije, kar je ogrozilo normalen proces razdolževanja podjetij in podaljšanja kreditov in je posledično negativno vplivalo na gospodarsko rast. Ugotovili smo, da napačno zaporedje ukrepov ekonomske politike v procesu razdolževanja podjetij, njihova časovna razporeditev ter kalibracija so bili ključni razlog za to. Tako smo na podlagi aplikacije teorije in empiričnih izračunov ugotovili, da optimalni proces razdolževanja zahteva, da se centralna banka osredotoči tudi na stabilnost finančnega sistema. Nosilcem ekonomske politike pa smo predlagali, da bi stabilnost finančnega sistema morala biti osrednji del tretjega makro političnega stebra, in sicer makroprudencijske politike. Pozornost smo namenili tudi izobraževalnemu sektorju, kjer smo preučevali investicije v človeški kapital preko formalnega izobraževanja in v sistem izobraževanja na delovnem mestu, kot pomembnega vira konkurenčnih prednosti podjetij.