Žalovanje moških ob smrti bližnjega družinskega člana

V raziskavi bomo proučevali razlike med spoloma v značilnostih procesa žalovanja polnoletnih moških in žensk v Sloveniji na kognitivni, čustveni, vedenjski, socialni in telesni ravni, ki jim je umrl bližnji družinski član (starš, partner, otrok) in sta od smrti minili ena do dve leti. Zanima nas, katerih spoprijemalnih strategij se žalujoči ob izgubi poslužujejo in kaj prepoznavajo kot pomoč, oziroma kakšne oblike pomoči si udeleženci raziskave želijo.   Raziskav na področju žalovanja je bilo v Sloveniji izvedenih malo in z majhnim številom udeležencev, vanje so bile večinoma vključene ženske, odziv moških je bil namreč majhen. Posledično so tudi oblike strokovne pomoči prilagojene ženski populaciji in niso nujno ustrezne za moško populacijo, ki je pa tudi uporabnik strokovnih oblik pomoči v primeru bolj zapletene oblike žalovanja po smrti bližnje osebe. Zato bi bilo potrebno v Sloveniji izvesti večjo raziskavo o značilnostih žalovanja moških, da ugotovimo, kakšne oblike pomoči bi bile zanje najbolj primerne.   Na osnovi rezultatov raziskave želimo podati značilnosti in posebnosti procesa žalovanja moških (v primerjavi z vzorcem žensk) in podati predloge za oblikovanje ustreznih strokovnih oblik programov zanje.

V kvalitativno-kvantitavni raziskavi smo proučevali intrapsihično dinamiko žalujočih moških in žensk, in sicer so nas zanimali čustveni, kognitivni, telesni in vedenjski odzivi. Ker se je tako velika raziskava v Sloveniji izvedla prvič, smo proces žalovanja proučevali v povezavi s koncepti, ki se z žalovanjem pomembno povezujejo: navezanost, soočanje s stresom in strategije spoprijemanja, posttravmatska osebnostna rast, zapleti v žalovanju, emocionalna kompetentnost, žalovanje v družini. Še posebej velik poudarek je bil na razumevanju procesa žalovanja po samomoru bližnjega. Ker smo v raziskavi izvedli intervjuje z velikim številom udeležencev, smo pridobili pomembna dodatna znanja s področja kvalitativne metodologije. Pridobljeni rezultati so v nekaterih stvareh specifični za žalujoče v Sloveniji, sicer pa primerljivi s tujimi raziskovalnimi rezultati. Pomembno prispevajo k razumevanju proučevanih področij in so dobro izhodišče za pripravo ustreznih strokovnih programov pomoči za žalujoče obeh spolov, še posebej pa za moško populacijo.

Rezultati temeljne raziskave o procesu žalovanja po smrti bližnjega družinskega člana s poudarkom na moški populaciji vnašajo v naš prostor pomembne izsledke tako za razvoj znanosti kot za razvoj strokovnih programov pomoči za žalujoče. Izsledki se nanašajo na področje razlik med spoloma v procesu žalovanja in tudi na druge koncepte, ki so z žalovanjem povezani. Cilj raziskave je bil pripraviti strokovna izhodišča za strokovne programe žalujoče po smrti bližnjega, s pomembnim poudarkom na moški populaciji. Glavni ukrep za žalujoče moške, ki pa je seveda potreben tudi za žensko populacijo, je vzpostavitev enotnega informacijskega sistema za žalujoče. Potreba po informiranosti žalujočih do sedaj ni bila ustrezno obravnavana. Informacijski sistem bi zadovoljeval dve pomembni potrebi žalujočih: nudil bi ustrezne informacije, katere so strokovne oblike pomoči, ki so žalujočim v našem prostoru na voljo, hkrati pa bi žalujoče tudi informiral o osnovnih značilnostih procesa žalovanja po različnih vzrokih smrti in vseh temah, ki so z žalovanjem pomembno povezane. Informacijski sistem bi kot vstopna točka za posluževanje ustrezne strokovne pomoči za žalujoče, pripomogel k ustreznejši obravnavi večjega števila žalujočih, s tem pa pomembno prispeval k manjšemu številu odsotnosti iz dela, k manjšemu številu kronificiranih bolezni in k višji produktivnosti.