Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost in biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu

Rezultati bodo dopolnili spoznanja o: - višinski in debelinski rasti (lesni produkciji) bukve in črnega bora v različnih okoljih; - rasti koreninskega sistema pri proučevanih drevesnih vrstah; - sezonski dinamiki debelinske rasti dreves; - vplivu različnih klimatskih režimov na strukturo in lastnosti lesa; - odzivu bukve in črnega bora v ekofiziološkem in dendroekološkem pogledu na spreminjajoče se dejavnike okolja; - razumevanje fiziologije proučevanih drevesnih vrst; - vzdrževanju produktivnosti gozdnih sestojev, ohranjanju njihove biološke raznovrstnosti in odpornosti proti stresnim dejavnikov.

Rezultati bodo koristni za: - pripravo realnih možnih scenarijev vplivanja na / spreminjanja gozdne biodiverzitete, razvoja obravnavanih gozdnih ekosistemov ter produkcije in strukture lesa proučevanih drevesnih vrstah; - javno gozdarsko službo za pomoč pri smernicah, strategijah in možnostih gospodarjenja z gozdovi v spremenjenih klimatskih razmerah. Poznavanje realnih podatkov bo pripomoglo k boljšim sptrteškim odločitvam na sektorskem regionalnem ter državnem nivoju; - razumevanje učinkov podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme in produkcijo; - uvajanje novih metod in tehnik, znanja ter sodelovanja na Balkanu, sodelovanje in izmenjava raziskovalcev s tujimi univerzami in inštituti ((1) Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, (2) INRA, Nancy, Francija, (3) Chinese Academy of Sciences, Institute of Tibetan Plateau Research, Beijing, (4) Mandel University of Agriculture and Forestry, Brno, Češka, (5) Universitat d'Alacant, Alicante, španija, (6) University of Tuscia, Viterbo, Italy (7) Faculty of Forestry, University of Zagreb, Svetosimunska 25, Zagreb, Croatia, (8) WSL Birmensdorf, Švica (9) Institute for Wood Technology and Wood Biology, Johann Heinrich von Thünen- Institute, Hamburg, Germany, (10) Département des Sciences Fondamentales, Université du Québec a Chicoutimi, Chicoutimi, Canada), sodelovanje obstoječih in bodočih mladih raziskovalcev na projektu, prenos znanja Slovenski gozdno-lesni tehnološki platformi, Zavodu za gozdove Slovenije, gozdarskim društvom ter laični javnosti; - poznavanje perspektive in napovedovanje razvoja gozda, ki je pomembno tudi z vidika dinamike in razmerja vezave ogljika v gozdnem ekosistemu, kar je eden temeljev Kyotskega protokola. Nestabilni gozdni ekosistemi so občutljivejši na vremenske ekstreme, s čimer so ogrožene številne funkcije gozdov (ekonomska, ekološka, socialna, estetska..) Poleg ekonomske (predvsem lesno-predelovalne) funkcije gozdov je zelo pomembna tudi njihova socialna, ekološka in estetska vloga. Ohranjanje zdravih gozdov bo prispevalu k blaženju podnebnih sprememb in s tem neugodnih posledic na počutje in kvaliteto bivanja ljudi. S poljudnim načinom predstavitve rezultatov raziskav bomo skušali seznaniti javnost z gozdarstvom in pomenom naših raziskav v Sloveniji. Poleg tega želimo s tem projektom tudi utrditi vlogo Gozdarskega inštituta Slovenije in Republike Slovenije v okviru tovrstnih študij na področju Balkana.