AKTIVNA IN ZDRAVA STAROST

Več kot polovica starostnikov ima težave s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi, od katerih večina zahteva ustrezno telesno pripravljenost in ravnotežne sposobnosti. Motnje v ravnotežju so tudi najpogostejši vzrok za nenadne padce. Razvili bomo poseben program ravnotežnega treninga za starostnike in ga ocenili s kliničnimi testi in stabilometrijo, kjer bomo izdelali novo metodo analize podatkov. Poleg tega bomo za naše razmere prilagodili metodo ocenjevanja ogroženosti za padce, ki je že dobro uveljavljena v delovni terapiji, in jo uporabili na naši populaciji. Ker so posledice neprevidnega ali napačnega ravnanja s hrano lahko usodne za starostnike bomo raziskali, kolikšno je poznavanje varnega ravnanja s hrano med starostniki in kakšno je njihovo ravnanje v praksi. Kvaliteto zaužite hrane bomo ocenjevali tudi s stališča vsebnosti antioksidantov za katere se domneva, da preprečujejo oksidativne poškodbe v celicah in s tem bolezni staranja. Proučili bomo tudi možnost multidisciplinarnega pristopa k uvedbi programa za starostnike, ki bi jih usmerjal v zdrav način življenja. Opravili bomo tudi kvalitativno študijo s katero bomo ugotavljali, kako starostniki doživljajo aktivnost, zdravje in staranje. Rezultate bomo pojasnili glede na primerljive študije in razvili konceptualno mrežo, ki bo uporabna za načrtovanje pomoči starostnikom.

Kontrolirana študija skupine starostnikov je pokazala, da se tudi krhki starostniki odzivajo na naš vadbeni protokol z učinkovitejšim ravnotežjem, taka vadba pa je učinkovita tudi pri aktivnih starostnikih. Nov način analize stabilometričnih podatkov omogoča boljše razumevanje vzdrževanja pokončne drže in ga bo mogoče uporabiti tudi pri ugotavljanju učinkovitosti različnih terapevtskih postopkov. Spletna zasnova programske opreme bo pospešila sodelovanje med več laboratoriji v Sloveniji in tudi širše. Pri proučevanju domačih prehranskih postopkov pri starostnikih smo ugotovili slabše poznavanje načel dobre gospodinjske prakse, nezadostno raven higienskega stanja v kuhinji ter poznavanje zakonitosti hladne verige živil. Pokazalo se je tudi, da aktivne starejše osebe svojo kakovost življenja pogosto ocenjujejo zelo dobro, neodvisno od objektivnega zdravstvenega stanja. Ob tem projektu se je formirala zelo uspešna interdisciplinarna projektna skupina, ki bo tudi v bodoče predstavljala središče za raziskovalno delo na področju procesov staranja.

Ker delež starostnikov med prebivalstvom Slovenije narašča pomeni skrb zanje vse večje moralno in finančno obveznost za družbo. Zato je zelo pomembno razumevanje procesov staranja, potreb starostnikov ter uvajanje novih postopkov, ki bi starejše prebivalstvo ohranili čim dalj časa aktivno v domačem okolju. Sem sodi tudi razvoj novih postopkov vadbe za izboljšanje ravnotežnih funkcij ter postopkov za njihovo ovrednotenje. Prav tako je za načrtovanje uspešnega staranja potrebno poznavanje tveganj pri pripravi hrane doma in razumevanje samopodobe starostnikov, ter njihovega doživljanja staranja. Pričakujemo, da bo ob tem projektu nastala interdisciplinarna skupina raziskovalcev nadaljevala s svojim delom in postala zametek enega od pomembnih raziskovalnih središč za procese staranja, ki bo privabljalo raziskovalce z različnih delov sveta.