Projekti / Programi
KARVEDIOL ALI BISOPROLOL PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM IN KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO:INVESTIGATOR INITIATED
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B540 |
Biomedicinske vede |
Dihala |
kronično srčno popuščanje; kronična obstruktivna pljučna bolezen; karvedilol; bisoprolol
Organizacije (3)
, Raziskovalci (10)
1613 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22807 |
dr. Peter Korošec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
773 |
2. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
1.657 |
3. |
22680 |
dr. Mitja Lainščak |
Srce in ožilje |
Vodja |
2008 - 2011 |
749 |
4. |
23464 |
dr. Mateja Marc Malovrh |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
209 |
5. |
06630 |
dr. Pika Meško Brguljan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
362 |
6. |
29763 |
mag. Irena Šarc |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
201 |
7. |
25178 |
dr. Sabina Škrgat |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
354 |
8. |
25180 |
mag. Tjaša Šubic |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
37 |
0312 Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
21806 |
dr. Matej Podbregar |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
354 |
1326 Itis, Implantibilna Tehnologija in Senzorji, proizvodno, trgovsko, storitveno in raziskovalno podjetje, d.o.o. Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
04293 |
dr. Janez Rozman |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
245 |
Povzetek
Kronično srčno popuščanje (KSP) je resno, pogosto in smrtno bolezensko stanje. Reultati kliničnih raziskav so pokazali, da je uporaba beta blokatorjev pri bolnikih s KSP koristna. Kljub temu so rezultati evropskih epidemioloških raziskav pokazali pomembna razhajanja, saj je beta blokatroje prejemalo premalo bolnikiov s KSP, ki so prejemali tudi prenizke odmerke. Razlogi za to so verjetno številni in vključujejo strah pred neželjenimi učinki (hipotenzija, bradikardija, utrujenost), poslabšanjem sočasnih obolenj (npr. kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB), dolgotrajno titracijo beta blokatrojev, zadovoljstvo z učinki pri nižjih odmerkih ter tudi pomanjkanje podatkov iz kliničnih raziskav. Bolniki s KOPB so večinoma bili izključeni iz raziskav pri bolnikih s KSP in tako nimamo nobenih podatkov o učinku beta blokatrojev pri teh bolnikih. V klinični praksi je prisotnost KOPB še vedno povezana z manjšim predpisovanjem beta blokatorjev. KSP in KOPB sta povezani tudi z izgubo telesne mase in kaheksijo, ki neodvisno napovedujeta slabše preživetje. V zadnjih letih so se pojavili dokazi o boljšem preživetju pri bolnikih z višjm indeksom telesne mase, celokupnim holesterolom in višjim odstotkom telesne maščobe. Obenem je znano, da beta blokatorji povišajo telesno maso, verjetno na račun akumulacije telesnega maščevja.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati so pokazali, da je beta blokatorje težko titrirati v skladu s priporočili iz smernic. Pokazale so se tudi nekatere razlike v kliničnih učinkih med kardioselektivnimi in kardioneselektivnimi beta blokatorji: prvi so bolj znižali srčno frekvenco, drugi pa so bolj vplivali na pljučno funkcijo. Naši rezultati so v klinični praksi posebej uporabni pri bolnikih z nekaterimi sočasnimi obolenji kot npr s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Pri teh bolnikih je glede na naše rezultate bolj smiselno uporabiti kardioselektivni beta blokator bisoprolol, ker povzroča manj pljučnih neželjenih učinkov in ker ne zniža parametrov pljučne funkcije.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski centri je bila vključena v multicentrično raziskavo. Avtorji iz Slovenije so med soavtorji primarnega članka in bodo med soavtorji večine sekundarnih člankov. V isti skupini potekajo ali so načrtovane nadaljnje raziskave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si