Nalaganje ...
Projekti / Programi
Alternativna belilna sredstva
Raziskovalna dejavnost
| Koda | Veda | Področje | Podpodročje |
|---|---|---|---|
| 2.14.00 | Tehnika | Tekstilstvo in usnjarstvo |
| Koda | Veda | Področje |
|---|---|---|
| T470 | Tehnološke vede | Tekstilna tehnologija |
Ključne besede
oksidacija, beljenje, vodikov peroksid, peroksiocetna kislina, celulozna vlakna, bombaž, polimeri, depolimerizacija, aktivatorji, katalizatorji, stabilizatorji, encimi, pektinaze, katalaze, celulaze, amilaze, ekologija
Vrednotenje
(metodologija)
Organizacije (2) , Raziskovalci (20)
0795 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
| št. | Evidenčna št. | Ime in priimek | Razisk. področje | Vloga | Obdobje | Štev. publikacijŠtev. publikacij |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | 19880 | Mikrobiologija in imunologija | Raziskovalec | 2005 | 463 | |
| 2. | 05537 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 334 | |
| 3. | 06095 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 | 876 |
1555 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
| št. | Evidenčna št. | Ime in priimek | Razisk. področje | Vloga | Obdobje | Štev. publikacijŠtev. publikacij |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1. | 11411 | Komunikacijska tehnologija | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 263 | |
| 2. | 22367 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2007 | 57 | |
| 3. | 11766 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Vodja | 2005 - 2008 | 400 | |
| 4. | 29378 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Mladi raziskovalec | 2008 | 67 | |
| 5. | 01310 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 298 | |
| 6. | 08610 | Komunikacijska tehnologija | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 727 | |
| 7. | 19706 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 169 | |
| 8. | 20045 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2006 - 2008 | 43 | |
| 9. | 23481 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 33 | |
| 10. | 24022 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 83 | |
| 11. | 18610 | Tehnični sodelavec | 2005 - 2007 | 5 | ||
| 12. | 29877 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Tehnični sodelavec | 2008 | 16 | |
| 13. | 22365 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2007 | 31 | |
| 14. | 08304 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 367 | |
| 15. | 08393 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Raziskovalec | 2005 - 2008 | 514 | |
| 16. | 25457 | Tekstilstvo in usnjarstvo | Mladi raziskovalec | 2005 - 2008 | 278 | |
| 17. | 24254 | Komunikacijska tehnologija | Mladi raziskovalec | 2005 - 2008 | 386 |
Povzetek
Peroksiocetna kislina (PAA) in druge perkisline so učinkovita belilna sredstva. PAA lahko uporabljamo za beljenje naravnih celuloznih vlaken. V nasprotju z vodikovim peroksidom deluje pri nizkih temperaturah in v nevtralnem do rahlo alkalnem okolju. Za čim boljše izkoriščanje PAA in doseganje visokih stopenj beline ob čim manjših poškodbah vlaken je treba poznati mehanizme in kinetiko razpada in porabe peroksiocetne kisline pri beljenju celuloznih vlaken. Spremljali bomo vpliv temperature in pH ter vpliv različnih aktivatorjev, katalizatorjev in stabilizatorjev na razprad in porabo ravnotežne PAA v prisotnosti bombažnih vlaken in v vodni raztopini PAA brez vlaken. Kot aktivatorje bomo uporabili različne alkalije, kovinske komplekse in kationske aktivatorje beljenja, kot katalizatorje različne kovinske soli in okside, predvsem železove, kot stabilizatorje pa pufrne soli in kompleksante.
Beljenje z ravnotežno PAA bomo primerjali z beljenjem s PAA, ki se tvori in situ iz vodikovega peroksida in perkislinskih prekurzorjev, kot sta NOBS in TAED.
Raziskali bomo možnosti razgradnje preostalih oksidantov z encimi in drugimi katalizatorji razpada.
Preučili bomo možnosti uporabe PAA v kombinaciji z encimi pektinazami, amilazami in celulazami v belilno/izkuhalnih postopkih in spremljali učinke takšnih obdelav na bombažnih tkaninah. Primerjali bomo doseženo stopnjo beline, vpojnost in poškodbe na vlaknih, količino porabljene vode in energije pri obdelavi ter ekološko obremenjenost odpadnih vod s klasičnimi enokopelnimi postopki obdelave bombaža.
Spremembe na vlaknih bomo spremljali vizualno z elektronskim mikroskopom, spremembe funkcionalnih skupin bomo določali s FTIR spektroskopijo, depolimerizacijo celuloze bomo merili z viskozimetrično metodo raztapljanja celuloze v cuoxamu, količino kalcija, magnezija in železa na vlaknih pa bomo določali z atomsko absorpcijsko spektroskopijo in titrimetrično. Kalcij, magnezij in železo so pokazatelji vsebnosti pektinov in drugih primesi na vlaknih, železovi in drugi kovinski kationi pa so katalizatorji razpada PAA in vodikovega peroksida.