Drevesne branike kot retrospektivni bioindikator časovnih sprememb v onesnaženosti okolja

Poznavanje trendov v onesnaženosti okolja je nujno za razumevanje časovnih sprememb v izpostavljenosti in posledično v delovanju ekosistemov ter za kompleksno oceno učinkovitosti izvedenih sanacijskih ukrepov na razpršenih in točkovnih virih emisij. Letni prirastni kolobarji lesa (branike) in v njih vrasla skorja (žepi lubja) so lahko zelo uporaben pripomoček za retrospektivno določanje trendov v spreminjanju onesnaženosti okolja (vključno z določitvijo najpomembnejših virov emisij v določenem časovnem obdobju), a njihov tovrstni potencial v slovenskem prostoru do sedaj še ni bil uporabljen. Z izvedbo predlagane raziskave bomo zato skušali: (i) izbrati najprimernejše drevesne vrste za retrospektivno bioindikacijo onesnaženosti okolja s težkimi kovinami; (ii) določiti trende onesnaženosti v štirih območjih Slovenije (Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina, Zasavje, Kočevsko); (iii) določiti najpomembnejše vire emisij v določenem časovnem obdobju; (iv) oceniti uspešnost izvedenih sanacijskih ukrepov na velikih virih emisij iz proučevanih območij; (v) primerjati trende onesnaženosti okolja med štirimi območji Slovenije, območjem z velikimi naravnimi emisijami težkih kovin (pogorje Etne, Sicilija) in borealnim območjem severa Norveške kot kontrolnim območjem. Predlagan raziskovalni projekt ima velik znanstveni in aplikativni pomen, saj bo prispeval k: (a) razvoju bioindikacije kot temeljnega znanstvenega področja; (b) odkritju novih znanstvenih spoznanj o spreminjanju onesnaženosti in posledično obremenjenosti ekosistemov v slovenskem prostoru; (c) oceni uspešnosti izvedenih sanacijskih ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja okolja s strupenimi snovmi.