Družbeni in kulturni vidiki virtualnih življenjskih stilov

Predlagana raziskava bo skušala razširiti pojem življenjskega stila kot vsote individualnih praks/stališč v koncept kulturne artikulacije razlik v družbenem razredu. Poleg porabe oz. potrošnje kulture, hrane, zabave, mode, medijev, novih tehnologij, itd, se bo raziskava ukvarjala tudi s podrobnim opazovanjem splošne blaginje, socialnih omrežij ter družbenega kapitala. Študija bo torej virtualne življenjske stile obravnavala kot manifestacijo splošnih (off-line) načel življenjskega stila. Ključna raziskovalna vprašanja so naslednja: Implementacija obstoječih izdelanih post- modernističnih (off-line) strategij življenjskega stila: Kako le-te opredeljujejo in združujejo on-line življenjske stile? Kakšna je osnovna tipologija on-line življenjskih stilov? Kakšen je njihov odnos do tradicionalnih medijev - ali lahko novi mediji nadomestijo oz. dopolnijo tradicionalne? Vpliv on-line aktivnosti na družbeno blaginjo, socialna omrežja, družbeni kapital in socialno izolacijo: Ali je tovrsten vpliv pozitiven, negativen, ali le navidezen (zaradi interakcije)? Virtualni življenjski stil in virtualna participacija: kakšen je vpliv vključitve v politično participacijo? Predlagana raziskava nadaljuje aktivnosti članov ekipe. Sodelujejo trije centri s področja Družboslovne informatike, Medijskih in komunikacijskih študij ter Prostorske sociologije. Člani ekipe so že med leti 2001/2002 izvedli prvo osrednjo nacionalno empirično študijo o življenjskih stilih. Prav tako so izvajali vodilno raziskavo o družbenih posledicah interneta (RIS, 1996-2005, http://ris.org) in so v maju 2005 skupaj s Statističnim uradom Republike Slovenije izvedli podrobno empirično tematsko anketo (n=1,400, starost: 10-76 let) študijo o on-line aktivnostih, življenjskih stilih in socialnih omrežjih (http://surs.ris.org). Člani ekipe so prav tako sodelovali v nacionalnih študijah o socialnih omrežjih (2001) in raziskavah o digitalnem razkoraku. Predlagana raziskava torej nadgrajuje uspešne prejšnje študije. Začenja se z izdelavo sodobnih teoretičnih konceptov, ki so testirani v zgoraj omenjeni empirični anketi (http://surs.ris.org, 2005). Dodatno se izvaja tudi kvalitativne študije.