Spremljanje sprememb biomehanskih karakteristik skeletnih mišic v zgodnjem otroštvu in obdobju adolescence

Dinamika sprememb, do katerih prihaja znotraj biomehanskih karakteristik skeletnih mišic skozi razvojna obdobja od zgodnjega otroštva pa do adolescence, je z vidika marsikaterega odprtega vprašanja kineziološke znanosti izredno zanimivo raziskovalno področje. Integrativnost (celostnost) otrokovega razvoja je v zgodnjem otroštvu pogosto razlog specifične obravnave otroka z vsemi posebnostmi in izjemnostmi, ki ga v marsičem razlikujejo od odraslega. Številna vprašanja vezana na procese postopne diferenciacije posameznih podsistemov psihosomatskega statusa dobijo v različnih razvojnih obdobjih različne odgovore. Dodatno vprašanje, ki se nam pogosto odpira pa je vezano na raven in mesto diferenciacije (zaznava, poti regulacije, obdelava, efektor) in na njeno vlogo v procesu motoričnega obnašanja (učenja, učinkovitosti). Na osnovi spremljanja sprememb do katerih prihaja v otrokovi muskulaturi skozi določena razvojna obdobja ter nekaterih drugih spremljajočih parametrov bomo skušali odgovoriti na zastavljena vprašanja. Meritev odziva skeletnih mišic je široko področje, za katerega se v svetu zanimajo tako zdravniki v diagnostiki (Buchthal et al., 1974, Dubowitz et al., 1987), rehabilitaciji (Milner-Brown et al., 1988, Scott et al., 1986, Zupan, 1992), pri operativnih posegih, športni zdravniki, kot znanstveniki (Hudlicka et al., 1984, Salmons et al., 1969), ki jih zanima fiziologija in delovanje mišic. Večina uporabljanih merilnih metod temelji na merjenju fizikalnih veličin, ki so povezane s silo mišice. Takšna metoda je merjenje navora v sklepu, ki ga merjena mišica premika. Slabost tovrstnih metod je, da sklepe premika mnogo mišic, zato ne moremo ločiti odziva ene same mišice. Bolj natančne so invazivne metode merjenja, ki pa vsaj delno poškodujejo tkivo. Merilna metoda tenziomiografija (TMG), ki jo uporablja raziskovalna skupina, je neinvazivna merilna metoda, ki temelji na merjenju radialnega premika trebuha mišice. Metoda je že preizkušena tudi na vzorcu otrok in se je kot taka izkazala za zelo uporabno in primerno. Naše dosedanje študije so pokazale, da obstaja povezava med obliko odziva mišice, merjenega z merilnikom premikov, in hitrostjo krčenja skeletnih mišic. V predhodni raziskavi na vzorcu mlajših otrok (od 8 do 10 let) smo ugotovili številne zanimivosti na polju biomehanskih karakteristik skeletnih mišic in njihovega vpliva v otrokovem gibalnem razvoju in obnašanju. Ker pa najburnejše dogajanje šele nastopi, smo se v nadaljevanju odločili analizirati odzive proučevanih mišic še pri osnovnošolcih, v starosti od 12 do 15 let, ter dobljene podatke primerjati in interpretirati, upoštevajoč predhodne ugotovitve. Rezultate študije bomo analizirali, primerjali z obstoječimi rezultati ter na osnovi znanih dejstev in razpoložljive referenčne literature skušali poiskati želene odgovore. Pri analizi bomo upoštevali tudi številne druge podatke, ki jih bomo zbrali na osnovi anketnega vprašalnika in nekaterih dodatnih meritev.