Vpetost slovenske glasbe v evropski prostor

Dosedanje opazovanje zgodovine slovenske glasbe je bilo v zadnjih desetletjih usmerjeno predvsem v odkrivanje tistih zvrsti, ustvarjalcev in prvin glasbenega jezika na Slovenskem nastalih del, ki bi lahko podprle tezo o avtohtonosti slovenske glasbe, oz. obstoju glasbene identitete. Ob tem pa je glasbeno zgodovinopisje prezrlo vrsto zgodovinskih pojavov, ki so prispevali k pretoku glasbenih idej in stilnih novosti v obeh smereh: iz Evropskega prostora na Slovensko in obratno. Prezrta je torej ostala vrsta pomembnih ustvarjalcev, institucij in zvrsti, ki so v svojem času pomembno sooblikovale recepcijo glasbe na Slovenskem ter oplajale njen samosvoj razvoj. Projekt se osredotoča na vrsto obdobij, institucij in posameznih glasbenikov, ki so odločilno prispevali k pretoku glasbenih idej med evropskim in slovenskim prostorom, a do sedaj niso bili primerno raziskani in ovrednoteni. Prvi sklop se posveča enoglasnemu in polifonemu repertoarju do nastopa monodije (srednji vek - konec 16. st.), ki je edini zanesljiv pokazatelj povezanosti med slovenskim in evropskim dogajanjem. V kasnejših stoletjih se raziskave osredotočajo predvsem na posameznike in institucije: v 17. in 18. stoletju na repertoar primorskih mest, ki je bil do danes še neraziskan in prešibko vključen v sintetične preglede zgodovine slovenske glasbe; delovanje G. Gorzanisa odpira pomembno poglavje glasbe plemiških in visokomeščanskih domov, ter njihovo vpetost v mednarodne povezave; raziskava življenja in dela A. Tarsie se posveča osrednjemu na Primorskem delujočemu ustvarjalcu 18. stoletja; raziskava življenja in dela J. K. Dolarja se dotika skladatelja, ki je izjemen predstavnik slovenske baročne ustvarjalnosti v srednjeevropskem prostoru; raziskava delovanja tujih mojstrov na Slovenskem v drugi pol. 18. in v začetku 19. stoletja poskuša osvetliti mednarodne zveze v cerkveni glasbi tega časa; raziskava slovenske instrumentalne glasbe 19. stoletja poskuša odpraviti primanjkljaje iz preteklosti, ko je bilo tej zvrsti, zaradi njene "atipičnosti" in nacionalne neopredeljenosti, namenjene premalo pozornosti; končno poskuša projekt problematizirati čas bližnje preteklosti, ki s svojimi novimi izzivi in glasbeno-sociološkimi pojavi odpira nova vprašanja, zlasti glede vloge slovenske glasbe v z mediji prepleteni globalni družbi prihodnosti.