Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Politika na področju nekdanje Jugoslavije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
Ključne besede
Slovenija, Hrvaška,Bosna in Hercegovina,Srbija,Črna gora,Makedonija,nekdanja Jugoslavija,demokratični prehod, demokratična konsolidacija,politične stranke, strankarske arene,institucionalno inženirstvo,etnični konflikti,liberalna demokracija
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (1) , Raziskovalci (6)
0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22272  dr. Tomaž Boh  Politične vede  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  69 
2.  03703  dr. Danica Fink Hafner  Politične vede  Vodja  2004 - 2007  692 
3.  15064  mag. Mirjam Kotar  Politične vede  Tehnični sodelavec  2004 - 2007  47 
4.  16369  dr. Alenka Krašovec  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2007  419 
5.  20223  dr. Simona Kustec  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2007  490 
6.  22333  dr. Damjan Lajh  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2007  517 
Povzetek
V projektu bomo preučevali politiko na področju nekdanje Jugoslavije v obdobju od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja do začetka enaindvajsetega stoletja. Ključna raziskovalna cilja sta: 1) odkriti vzorce prehodov v demokracijo in njihovo uspešnost z vidika kontekstualnih okoliščin,ustavnih izbir, volilnih izbir,institucionalnega inženirstva, značilnosti strankarskih aren in obsega suverenosti (prisotnost zunanjih/mednarodnih sil) v šestih teritorialno političnih enotah (Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Makedoniji); ter 2) analizirati odnose med liberalnim in etničnim načelom v strankarskih arenah ter posledice teh odnosov za demokratizacijo in konsolidacijo strankarskih aren v omenjenih teritorialno političnih enotah. V projektu bomo preverjali tri hipoteze: a) šest nekdanjih jugoslovanskih republik oblikuje več različnih grozdov teritorialno političnih enot glede na njihove značilnosti (kot so navedene v prvem raziskovalnem cilju); b) opredelimo lahko kritičen delež etnično zasnovanih strank, ki opredeljuje nacionalistično polarizirano strankarsko areno - podobno kot je v politološki literaturi opredeljen kritičen delež anti-sistemskih strank (v strankarskih arenah, ki temeljijo na liberalnem načelu) kot tisti delež, ki še vedno dovoljuje normalno demokratično delovanje političnega sistema; c) z institucionalnim inženirstvom (še posebej volilnim inženirstvom) je mogoče vsakega od teh načel zasnovanosti in tekmovanja političnih strank (liberalno načelo, etnično načelo) spodbujati in tudi omejevati. Ključna novost našega pristopa je v hkratnem preučevanju vseh omenjenih raziskovalnih enot (nekdanjih jugoslovanskih republik) in v kombiniranju več različnih raziskovalnih pristopov (primerjalnega institucionalnega pristopa, primerjalnega kvalitativnega raziskovanja, tranzitologije, specializiranega politološkega raziskovanja volilnih sistemov, njihovih učinkov in značilnosti strankarskih aren, deloma pa tudi reševanja konfliktov v razcepljenih družbah). Empirično raziskovanje bo temeljilo na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno