Projekti / Programi
Državljanstvo in nacionalna identiteta - Slovenija v primerjalni perspektivi
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
nacionalna identiteta,nadnacionalno,globalizacija, tranzicija,državljanstvo,mednarodno primerjalno raziskovanje,globalna identiteta,globalno državljanstvo
Organizacije (1)
, Raziskovalci (10)
0582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Povzetek
Središčni pojem predlaganega raziskovalnega projekta je koncept državljanstva in nacionalne identitete. Koncept ki ga je leta 1950 oblikoval Marshall (Marshall 1950), s pojavom tranzicijskih in integracijskih procesov ohranja svojo relevantnost. Proces demokratične preobrazbe socialističnih družb vključuje pojav novih političnih in "civilnih" identitet, kakor tudi uveljavljanje novih socialnih, ekonomskih in kulturnih delitev. V tem kontekstu pa pojav novih, nadnacionalnih, globalnih identitet ni značilnost zgolj post-komunističnih držav, temveč se z njimi soočajo tudi stabilne demokracije. Nacionalne države, kot del nadnacionalne zveze (EU) izgubljajo del suverenosti, hkrati pa se politične, kulturne in geografske (lokalne, regionalne, nacionalne in etnične) identitete soočajo z novonastalimi (globalnimi) identitetami.
Koncepta "državljanstvo" in "nacionalne identiteta" pridobita ustrezno analitično relevanco v kontekstu primerjalnega mednarodnega raziskovanja, ki ga omogoča projekt "International social survey - ISSP", ki bo temeljni vir podatkov za predlagani prrojekt. Hipotetično izhodišče projekta temelji na predpostavki, da preoblikovanje državljanstva lahko opazujemo zgolj v kontekstu multiplih identitet, ki nastajajo v povezavi s prehodom od državljanstva in nacionalnih identitet, ki se prepletajo s političnimi identitetami znotraj nacionalne države, h "globalnemu" državljanstvu (kot politični identiteti) in nacionalni identiteti (kot kulturni identiteti) zunaj državnih okvirov in omejitev.
Za realizacijo raziskovalnih ciljev bo uporabljena kombinacija metodoloških pristopov (kvantitativnih in kvalitativnih) s katerimi bo mogoče v okviru primerjalnega mednarodnega okvira oblikovati veljavne raziskovalne ugotovitve.
Podatkovo osnovo kvantitativne analize bodo dopolnili podatki longitudinalne raziskave Slovensko javno mnenje - SJM, ki ponujajo kontekstualni okvir za opazovanje sprememb v slovenski družbi po osamosvojitvi.
Pričakujemo lahko da bo projekt pomembno obogatil metodološko znanje o mednarodnem raziskovanju ter prispeval k razlagi tranzicijskih in integracijskih procesov.