Vpliv selena na pridelek gojenih rastlin

Že dalj časa je znano, da v Sloveniji v prehrani živali primankuje selena. Zadnje čase, pa je to ugotovljeno tudi za prehrano ljudi. Možna rešitev je foliarno gnojenje rastlin za prehrano ljudi s selenom, saj ga na ta način rastline lahko sprejmejo in vgradijo v pridelek. Potrebno pa je, glede na specifičnost naše tehnologije, klimatskih in talnih razmer, ugotoviti primeren odmerek selena. Zanimive so najnovejše ugotovitve v mednarodni znanosti, da ima selen lahko pozitiven učinek tudi na rastline, za njihovo rast in višino pridelka. To želimo s pomočjo ustreznih poljskih poskusov preveriti na radiču, oljnih bučah in ajdi, ki jih doslej s tega vidika še ni nihče proučeval. Določanje celotnega selena je zasnovano na hidridni tehniki atomske fluorescenčne spektrometrije (HG-AFS). Rutin in kvercetin bomo ugotavljali s HPLC, UV-B absorbirajoče snovi pa s spektrofotometrom. S spremljanjem pridelka in merjenjem fizioloških parametrov bomo ugotavljali ali ima selen lahko pozitiven učinek tudi na rastline, zlasti na buče, ajdo in radič. V vzorcih raziskovanih modelnih rastlin, zlasti radiča, oljnih buč in ajde bomo raziskovali vsebnost selena in njegovih zvrsti, pa tudi terminalni transport elektronov ter fluorescenco klorofila. Proučili bomo vpliv različnih tretiranj foliarnega dodajanja selena (različni odmerki) in pomen zaščite pred UV-B žarki za ugotovitev morebitne interakcije. Glede na specifičnost naše tehnologije, klimatskih in talnih razmer, bomo ugotavljali primeren odmerek selena, da se na rastlinah ne bi pojavile poškodbe in da bi dobili primerno, a ne pretirano vsebnost selena v pridelkih. Preizkušali bomo tehnike obogatitve vsebnosti selena izbranih rastlin, v obliki selenata oz. selenita in ugotovili najbolj primerno obliko selena in tehniko gnojenja. V program raziskav bodo vključeni tudi dodiplomski in podiplomski študenti ter mlada raziskovalka mag. Polona Smrkolj, univ. dipl. ing. živil. tehnol.