Meroslovna sledljivost v kemiji - vloga referenčnih materialov in referenčnih merjenj

Sposobnost za zagotavljanje točnih meritev je ena od osnovnih temeljev napredne industrijske družbe. Naraščajoča globalizacija gospodarstva in trgovine zahteva zaupanje v rezultate merjenj vseh vrst, vključno z merjenjem v kemiji. Meroslovje je "znanost o merjenju". Namen meroslovja je razvoj infrastrukture, ki temelji na sledljivih etalonih. Principi meroslovja v kemiji so enaki kot pri fizikalnih merjenjih, vendar pa je praktična uporaba pri dejanskih problemih v kemijskem merjenju v sistematskem smislu drugačna zaradi raznovrstnosti in kompleksnosti kemijskih merjenj. Da bi zagotovili zanesljive in primerljive rezultate kemijskih merjenj v 21. stoletju, je potrebno uveljaviti naslednje: uporaba validiranih preskusnih metod in opreme, postopki za določitev merilne negotovosti, postopki za zagotavljanje sledljivosti, referenčni materiali s čisto snovjo in kalibracijski referenčni etaloni, referenčni materiali z ustreznim matriksom, neodvisni dokaz o izvajanju (medlaboratorijske primerjave - ugotavljanje usposobljenosti), zagotavljanje kakovosti in kontrola kakovosti. Izvajanje kemijskih merjenj, katera bodo imela izkazano zmogljivost za namen na področju okolja, je v Evropski Uniji uvrščeno v visoko prioriteto. Zaradi velikega porasta uporabe kemikalij v industriji se je dramatično povečalo potencialno onesnaževanje zraka, vode in okolja na splošno. Glavni cilji predlaganega projekta so povezani z merjenjem na področju voda: validacija preskusnih metod, razvoj strategije za oceno merilne negotovosti in postopkov za vpeljevanje merilne sledljivosti rezultatov meritev, razvoj in validacija postopkov za pripravo vzorcev z namenom obvladovanja vpliva matriksa na preskusne metode, razvoj metodologije za pripravo testnih materialov pri ugotavljanju usposobljenosti z medlaboratorijsko primerjavo, razvoj referenčnih merjenj za zagotavljanje referenčnih vrednosti pri ugotavljanju usposobljenosti z medlaboratorijskimi primerjavami, ocena prednosti in slabosti ugotavljanja usposobljenosti z medlaboratorijsko primerjavo, kadar le-ta temelji na referenčni vrednosti, razvoj metodologije za pripravo hišnih referenčnih materialov ter povezava s sistemi kakovosti glede na standarde. Razvoj metodologij bo prikazan na praktičnih primerih, ki bodo pokrivali skupine kemijskih merjenj na področju voda.