Projekti / Programi
Raziskave vplivov na povečanje izklopne zmogljivosti plinskega odvodnika
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T170 |
Tehnološke vede |
Elektronika |
T190 |
Tehnološke vede |
Elektriško inženirstvo |
P240 |
Naravoslovno-matematične vede |
Plini, dinamika tekočin, plazma |
T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
plinski prenapetostni odvodnik, iskrišče, napetost električnega preskoka, ugasitev električnega obloka, naknadni električni tok
Organizacije (5)
, Raziskovalci (16)
0106 Institut "Jožef Stefan"
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
03066 |
dr. Vincenc Nemanič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
250 |
2. |
20335 |
dr. Bojan Zajec |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
191 |
3. |
03366 |
Marko Žumer |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
113 |
0796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
16120 |
mag. Andrej Hanžič |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
124 |
2. |
09169 |
dr. Jože Pihler |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
946 |
3. |
20965 |
Marjan Stegne |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2006 |
77 |
4. |
05507 |
dr. Jože Voršič |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
1.017 |
1555 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
06073 |
dr. Milan Bizjak |
Materiali |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
469 |
2. |
17189 |
Nika Breskvar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2006 |
1 |
3. |
00735 |
dr. Anton Smolej |
Materiali |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
276 |
1689 ZAVOD TC SEMTO Tehnološki center za sklope, elemente, materiale, tehnologije in opremo za elektrotehniko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
03930 |
dr. Martin Bizjak |
Električne naprave |
Vodja |
2004 - 2006 |
93 |
2. |
11667 |
mag. Vladimir Murko |
Tehnika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
52 |
3. |
06963 |
mag. Andrej Pirih |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
45 |
4. |
01737 |
mag. Andrej Pregelj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
249 |
5. |
23224 |
mag. Aleš Štagoj |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
37 |
1864 INFRASTRUKTURNI CENTER ZA ENERGETSKE MERITVE - TEHNOLOŠKI CENTER
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
17752 |
mag. Darko Koritnik |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
83 |
Povzetek
Plinski prenapetostni odvodnik se uporablja v prenapetostni zaščiti razreda I, kjer pri pojavu prenapetosti pričakujemo v varovanen tokorogu tudi precejšnje tokovne sunke. Plinske prenapetostne odvodnike vgrajujemo med inštalacijske vodnike v sitemih TN in kot ekvipotencialno zaščito med vodnikoma N-PE v TT sistemih.
Plinski odvodnik vsebuje sistem elektrod, zaprt v izbrani plinski mešanici, ter aktivacijsko sredstvo za razelektritev. Komponenta deluje kot iskrišče, kjer medelektrodna reža in izbrani plin določata napetost električnega preskoka, pri kateri odvodnik preide iz električno neprevodnega v prevodno stanje. Preskoku sledi prehodna tlilna in končna obločna razelektritev. Prevodno stanje se vzdržuje, dokler se tok ne zmanjša pod vrednost reda 1 A ali napetosti iskrišča pod vrednost reda 10 V. Če je pri prenapetostni zaščiti sistema med vodniki normalno trajna napetost (npr. omrežna napetost med L in N), lahko ta vzdržuje električno prevodno stanje odvodnika po prenehanju prenapetostne motnje, ter ta še naprej po nepotrebnem vzdržuje kratek stik med varovanimi vodniki. Pričakovani kratkostični tok je lahko reda nekaj kA, ki ga mora prekiniti dodatna izklopna komponenta, npr. odklopnik ali varovalka. Zato zahtevamo, da odvodnik sam preide v svoje normalno električno neprevodno stanje z lastno sposobnostjo prekinitve toka pričakovane vrednosti.
Plinski odvodnik z enostavnim iskriščem tem zahtevam ni kos, ker je njegova prekinitvena zmogljivost reda 10 A. Za povečanje prekinitvene zmogljivosti bo izkoriščen učinek omejitve toka, kot v nizkonapetostnih odklopnikih, tako da bodo iskrišču dodani elementi za gašenje obloka. V ta namen se predvidevajo raziskave z izdelavo več verzij modelov plinskega odvodnika, ki bodo preskušeni na sposobnost izklopa kratkostičnih tokov po vžigu z visokonapetostnim sunkom. Preskusni modeli bodo izdelani s postopki vakuumskega razplinjanja in inkapsulacije plina s trdim spajkanjem v atmosferi izbranega plina.