Uporaba anorganskih nosilcev za dizajniranje delcev ter njihova potencialna uporaba v sistemih s prirejenim sproščanjem

Raztapljanje učinkovin je eden največjih izzivov v razvoju farmacevtskih formulacij, saj hitrost raztapljanja odločilno vpliva na absorpcijo in prehajanje učinkovin v telo. V projektu bomo razvili številne nove kompozite učinkovina-anorganski nosilec, ki bodo zaradi posebnih nano-arhitekturnih značilnosti različno vplivali na hitrost sproščanja učinkovine. Pri pripravi novih kompozitov učinkovina-anorganski nosilec bomo uporabili sol-gel postopke in postopke obarjanja iz mešanice topil. V prvem sklopu raziskav bomo na osnovi sol-gel postopka učinkovino prevlekli z biokompatibilno anorgansko prevleko s kontrolirano debelino, poroznostjo in izbrano topnostjo. Na končne lastnosti kompozitnega materiala (hitrost raztapljanja, pretočnost, stisljivost) bo pomembno vplivala tudi predpriprava učinkovine (denimo mikronizacija). V drugem sklopu bomo učinkovino vključili v anorgansko gelsko strukturo, jo s tem amorfizirali, a hkrati stabilizirali. Poleg na hitrost raztapljanja bomo tako vplivali tudi na stabilnost proti vlagi in kisiku. V tretjem sklopu bomo na biokompatibilne anorganske mikro delce adsorbirali ali drugače nanesli učinkovino oziroma jo vgradili v njihovo strukturo (matriks tip). Taka struktura zaradi povečane površine učinkovine običajno poveča hitrost raztapljanja, hkrati pa mehansko učvrsti pridobljeni kompozit. V zadnjem sklopu raziskav bomo dizajnirali delce učinkovin s postopkom kontroliranega prehoda tekoče-trdno ob prisotnosti specifičnih pomožnih snovi. Pri tem pričakujemo spremembe v velikosti, morfologiji, površini in poroznosti izpadlih delcev.