Projekti / Programi
Uporaba anorganskih nosilcev za dizajniranje delcev ter njihova potencialna uporaba v sistemih s prirejenim sproščanjem
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.09.00 |
Naravoslovje |
Farmacija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T150 |
Tehnološke vede |
Tehnologija materialov |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
kompoziti, prirejeno sproščanje, amorfnost, modifikacija fizikalnokemijskih lastnosti, oblaganje kompozitov
Organizacije (2)
, Raziskovalci (8)
0104 Kemijski inštitut
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
11517 |
dr. Marjan Bele |
Materiali |
Vodja |
2004 - 2007 |
606 |
2. |
00582 |
dr. Miran Gaberšček |
Materiali |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
942 |
3. |
10180 |
dr. Janko Jamnik |
Materiali |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
337 |
0787 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
Povzetek
Raztapljanje učinkovin je eden največjih izzivov v razvoju farmacevtskih formulacij, saj hitrost raztapljanja odločilno vpliva na absorpcijo in prehajanje učinkovin v telo. V projektu bomo razvili številne nove kompozite učinkovina-anorganski nosilec, ki bodo zaradi posebnih nano-arhitekturnih značilnosti različno vplivali na hitrost sproščanja učinkovine.
Pri pripravi novih kompozitov učinkovina-anorganski nosilec bomo uporabili sol-gel postopke in postopke obarjanja iz mešanice topil. V prvem sklopu raziskav bomo na osnovi sol-gel postopka učinkovino prevlekli z biokompatibilno anorgansko prevleko s kontrolirano debelino, poroznostjo in izbrano topnostjo. Na končne lastnosti kompozitnega materiala (hitrost raztapljanja, pretočnost, stisljivost) bo pomembno vplivala tudi predpriprava učinkovine (denimo mikronizacija). V drugem sklopu bomo učinkovino vključili v anorgansko gelsko strukturo, jo s tem amorfizirali, a hkrati stabilizirali. Poleg na hitrost raztapljanja bomo tako vplivali tudi na stabilnost proti vlagi in kisiku. V tretjem sklopu bomo na biokompatibilne anorganske mikro delce adsorbirali ali drugače nanesli učinkovino oziroma jo vgradili v njihovo strukturo (matriks tip). Taka struktura zaradi povečane površine učinkovine običajno poveča hitrost raztapljanja, hkrati pa mehansko učvrsti pridobljeni kompozit. V zadnjem sklopu raziskav bomo dizajnirali delce učinkovin s postopkom kontroliranega prehoda tekoče-trdno ob prisotnosti specifičnih pomožnih snovi. Pri tem pričakujemo spremembe v velikosti, morfologiji, površini in poroznosti izpadlih delcev.