Kras - biodiverziteta območja, vpliv zaraščanj ter naravovarstveni pomen

Kras je pokrajina na jugozahodu Slovenije, ki se razteza med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Brkini in Soško ravnino. Ker leži na robu Sredozemlja, ima zaradi prevladujoče karbonatne geološke zgradbe, razčlenjenega površja (kraški pojavi), mešanja vplivov sredozemskega in celinskega podnebja ter tradicionalne oblike izrabe prostora, ki temelji na pozni prazgodovinski in rimskodobni poselitvi Krasa in je pomembno sooblikovala kraško kulturno in naravno krajino, zelo bogato favno, floro in vegetacijo. Kot tipično zakraselo območje predstavlja zibelko biospeleologije. Raziskovalci se tukajšnjemu rastlinstvu in živalstvu posvečajo že več stoletij in zbranih je že veliko podatkov, ki pa še niso sistematično urejeni. Zaradi postopnega opuščanja paše in košnje se površine postopoma zaraščajo in tako izginjajo obširna travišča in kraške goličave, ki so eno najbolj pestrih območij rastlinstva in živalstva v Srednji Evropi. Predpostavljamo, da se zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora spreminja biotska raznovrstnost. To bomo lahko ovrednotili le na podlagi natančnega poznavanja današnjega stanja razširjenosti in ekologije rastlinskih in živalskih vrst na Krasu, sistematičnih ekoloških raziskav zgradbe biocenoz v različnih sukcesijskih stopnjah in dolgoročnega spremljanja stanja (monitoring) biotske raznovrstnosti. Pomembna novost, ki jo uvajamo, je integrirano raziskovanje problema vrednotenja biotske raznovrstnosti in sukcesij, kar nam bo omogočilo, poleg zbira novih podatkov o razširjenosti in ekologiji rastlinskih vrst in združb ter nekaterih živalskih skupin na Krasu, določitev indikatorskih vrst biocenoz v različnih sukcesijskih stopnjah ter opredelitev kriterijev in metodologije za vrednotenje biotske raznovrstnosti na Krasu. Rezultati raziskav bodo različni znanstveni prispevki, monografija "Kras - biotska raznovrstnost", podatkovna zbirka vseh zbranih bioloških podatkov, ki bodo georeferencirani in v digitalni obliki, atlasi razširjenosti posameznih skupin organizmov ter vegetacijska karta v merilu 1:50.000. Navedeni rezultati bodo uporabni v varstvu narave in načrtovanju gospodarjenja s kraških prostorom. Uporabljali jih bodo lahko biologi, agronomi, gozdarji, krajinski arhitekti idr. Izsledki raziskav bodo pomembna strokovna podlaga za varstvo redkih in ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Projekt je vpet v okvir raziskovalnega programa LTER mreže Slovenija ter vsebinsko in metodološko predstavlja pilotsko študijo biotske raznovrstnosti in vrednotenja procesov zaraščanja dela LTER območja za Slovenijo ter osnovo za vzpostavitev sistema dologoročnega monitoringa območja krasa v Sloveniji.