Stres in odgovor na stres pri kopenskem izopodu Porcellio scaber in vodni leči Lemna minor: mehanicističen pristop

Tri leta interdisciplinarnega in medinštitucionalnega sodelovanja na področju raziskav strupenosti kovin financiranega s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport so dala smernice za nadaljevanje dela na istem področju in v isti zasedbi (http://www.fgg.uni-lj.si/sdrobne/DDrobne/ProjectToxicity/). Raziskave usmerjamo v študije stresa na različnih nivojih biološke organizacije. Stres je posledica prisotnosti onesnaževal, neugodnih življenjskih razmer ali patogenov120. Namen našega dela je raziskati stres in odgovor na stres pri dveh najpogosteje študiranih organizmih v okoljski toksikologiji, to sta kopenski izopod Porcellio scaber in vodna leča (Lemna minor). Razumevanje odgovora na stres je osnova za izbor ustreznih biomarkerjev za namene biomonitoringa onesnaženega okolja. Namen okoljskih študij strupenosti in biomonitoringa je ugotavljanje stanja v onesnaženem okolju predno so izbrani način za odpravljanje škode. Odgovor na stres se najprej pokaže na molekularnem in celičnem nivoju in šele nato se prenese tudi na višje nivoje biološke organizacije. Fiziološki, histološki, vedenjski in neproduktivni odzivi na stres, ki nam kažejo potencialne posledice stresa na populacije, združbo in ekosistem. Mehanicistično razumevanje odgovora na stres je mogoče le, če se ta študira na večih nivojih biološke organizacije. V našem delu bomo poleg biokemijskih odzivov študirali še celične, tkivne, fiziološke (energetski pristop) in vedenjske odzive kopenskega izopoda P. scaber ter biokemijske, celične in histološke odzive vodne leče, L. minor na stres. Zanima nas odgovor teh dveh organizmov na stres, ki je posledica prekomernih koncentracij kovin (kadmija, živega srebra, bakra in svinca) in organofosfatnega pesticida diazinona v hrani/vodi. V serijah laboratorijskih poskusov bomo iskali povezave med dogajanji na nivoju celice in višjimi, bolj kompleksnimi nivoji biološke organizacije. Rezultati teh poskusov bodo osnova za izbiro odzivov/biomarkerjev, ki jih bomo sledili v onesnaženem okolju (Idrija, Žerjav) in primerjali z referenčnim okoljem (Radlek). Podatke biomonitoringa bomo obdelovali z GIS orodji.