Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Poškodba, plastičnost in regeneracija živčevja in mišic

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
B740  Biomedicinske vede  Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija 
Ključne besede
Parkinsonova bolezen, bolezni odvisnosti, dopaminergični sistem, dopaminski receptorji, sinaptotagmini, antioksidanti, tremor, matične celice, nevrotransplantati, prionske bolezni, diagnostične metode, imunohistologija, amiloid, aksonotmeza, regeneracija, kolateralno brstenje, trofični dejavniki, prevodna anestezija, acetilholin-esteraza, živčno-mišične interakcije, motorična ploščica, bazalna lamina, električna stimulacija, kapilare
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (2) , Raziskovalci (27)
0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25671  Aleš Alagič  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2005 
2.  19627  Ksenija Babič Benedik    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
3.  15151  dr. Fajko Bajrović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  354 
4.  10428  dr. Mara Bresjanac  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  262 
5.  08053  dr. Nevenka Črne-Finderle  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2005  62 
6.  05921  Dušanka Čuček  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
7.  21902  Tanja Despotović    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
8.  21621  Mateja Drolec-Novak    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
9.  18324  dr. Gordana Glavan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  160 
10.  17921  Darinka Javornik    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
11.  25483  dr. Nejc Jelen  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  74 
12.  22360  dr. Uroš Kovačič  Medicina  Raziskovalec  2004 - 2008  228 
13.  17922  Helena Kupšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
14.  17923  Vanja Mavrin    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
15.  20342  dr. Nataša Milivojevič  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2005  69 
16.  25432  dr. Nina Mohorko  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  190 
17.  27571  dr. Robert Pal  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008 
18.  17924  Boris Pečenko    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
19.  07090  dr. Mara Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  308 
20.  18323  dr. Peter Pregelj  Psihiatrija  Raziskovalec  2004 - 2008  375 
21.  08010  dr. Samo Ribarič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  309 
22.  01086  dr. Dušan Sket  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2005  223 
23.  04412  dr. Janez Sketelj  Nevrobiologija  Vodja  2004 - 2008  325 
24.  20766  dr. Miha Trinkaus  Nevrobiologija  Raziskovalec  2005 - 2008  31 
25.  27569  dr. Tilen Žele  Medicina  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  82 
26.  08289  dr. Marko Živin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2004 - 2008  241 
1326  Itis, Implantibilna Tehnologija in Senzorji, proizvodno, trgovsko, storitveno in raziskovalno podjetje, d.o.o. Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04293  dr. Janez Rozman  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2004 - 2008  245 
Povzetek
Namen raziskav je proučiti plastične spremembe in značilnosti regeneracije ter možnosti obnove po različnih vrstah poškodb, bolezni ali spremenjene rabe centralnega ali perifernega živčevja in mišic. Poleg temeljnih znanstvenih vidikov te tematike bomo proučevali tudi aplikativne vidike, kot so razvoj diagnostičnih metod in postopkov ter zdravilnih učinkovin. A. Centralno živčevje Namen raziskav je proučiti plastične spremembe in značilnosti regeneracije ter možnosti obnove po različnih vrstah poškodb, bolezni ali spremenjene rabe centralnega ali perifernega živčevja in mišic. Poleg temeljnih znanstvenih vidikov te tematike bomo proučevali tudi aplikativne vidike, kot so razvoj diagnostičnih metod in postopkov ter zdravilnih učinkovin. I. Nevrodegenerativne bolezni in bolezni odvisnosti Patološke in plastične spremembe v dopaminergičnem sistemu v osrednjem živčevju so podlaga Parkinsonove bolezni in bolezni odvisnosti. Raziskovali bomo mehanizme bolezenskih sprememb na živalskih modelih bolezni človeka in možne nove načine zdravljenja od farmakoterapije do celičnih vsadkov. a) Na laboratorijskih podganah bomo proučevali molekularne mehanizme sprememb dopaminergičnega sistema pri odvisnosti od drog s psihostimulativnimi učinki. Proučili bomo bazalno aktivnost aminergičnih jeder ter njihovih tarčnih področij v obdobju abstinence po kroničnem (samo)injiciranju nekaterih psihostimulansov (kokain, amfetamin, MDMA) ali po samoodmerjanju etanola. Poskušali bomo farmakološko preprečiti recidiv samoinjiciranja z uporabo agonistov dopaminskih receptorjev D1 in antagonistov dopaminskih receptorjev D2. b) Proučili bomo vloga sinaptotagminov pri plastičnih prilagoditvah sinaptičnega prenosa na podganjem modelu za Parkinsonovo bolezen. Pomen spremenjenega vzorca izražanja sinaptotagminov pri Parkinsonovi bolezni ter pri pojavu stranskih učinkov zdravljenja te bolezni z l-DOPA še ni pojasnjen. Zato bomo raziskali izražanje sinaptotagminov pri kroničnem pomanjkanju dopamina, ki vodi v dopaminsko hipersenzitivnost in morebitno vlogo sinaptotagminov pri razvoju diskinezij, ki se pojavijo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni z l-DOPA. c) Za raziskovanje tremorja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo bomo razvili napravo in metodologijo za ambulantno, kvantitativno ocenjevanje tremorja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Metoda bo olajšala oceno stopnje prizadetosti bolnikov s tremorjem in boljše načrtovanje zdravljenja tremorja. č) Raziskali bomo nevroprotektivno delovanje antioksidantov pri zaviranju nastanka poškodb možganov s kisikovimi prostimi radikali. Na živalskih modelih za nevrodegenerativne bolezni osrednjega živčevja (eksperimentalna epilepsija), v katere je vpleten oksidativni stres, bomo proučili morebitne zaščitne učinke antioksidantov (fenilbutilnitron, stobadin, vitamin E) na razvoj nevrodegenerativnih poškodb. d) Proučili bomo uporabnost matičnih celic za vsadke v osrednjem živčevju. Matične celice v odraslih sesalcih so populacija nediferenciranih, neusmerjenih celic, iz katerih pod ustreznimi pogoji lahko vzniknejo celice določenih vrst. Zaradi svojih lastnosti so matične celice potencialni vir za celično zdravljenje različnih bolezni. V naših raziskavah bomo proučevali sposobnost stromalnih matičnih celic dobljenih iz kostnega mozga zdravih odraslih ljudi in presajenih v podganje možgane, da v prejemnikovem osrednjem živčevju preživijo, migrirajo in se diferencirajo v celične vrste značilne za osrednje živčevje. II. Prionske bolezni Prenosljive spongiformne encefalopatije (prionske bolezni) so skupina brezpogojno smrtnih nevrodegenerativnih obolenj ljudi in živali. Pri vseh prionskih boleznih gre za patološko spremembo normalne celične prionske beljakovine v patološko obliko, ki je po trenutnih razlagah sposobna okvariti okoliške normalne molekule iste vrste. Prionske bolezni se pri ljudeh lahko razvijejo kot posledica prirojene genske motnje, zaradi spontane patološke degeneracije ali pa k
Pomen za razvoj znanosti
Večji del naših raziskav sodi v temeljno znanost in bogati znanje človeštva na področju nevrobiologije in nevrologije, saj raziskave objavljamo v uglednih mednarodnih revijah. S temi raziskavami se enakopravno uvrščamo med razvite narode. Sodelovali smo pri raziskavi v okviru 6. okvirnega programa EU in izvedli vse poskuse, s katerimi so sodelavci biofiziki iz Anglije ugotovili sklopljenost oscilacij srčne frekvence, frekvence dihanja in možganskih EEG valov ter njihovo disociacijo pri različnih globinah anestezije. Na področju plastičnosti možganov smo proučevali živalske modele nevrodegenerativnih bolezni (Parkinsonove bolezni) in zasvojenosti ter prionskih bolezni, kar so vse izrazito sodobne in aktualne teme, ter dognanja objavili v uglednih revijah ob dobrem mednarodnem in domačem sodelovanju. Na področju perifernega živčevja smo pojasnili dejavnike, ki vplivajo na kolateralno brstenje nepoškodovanih senzoričnih aksonov, ki je metoda izbora pri kirurški rekonstrukciji težkih poškodb živcev. Raziskave plastičnosti skeletnih mišic v odvisnosti od funkcije so izviren prispevek znanosti o sposobnostih prilagajanja mišic. Odkrili smo nov vidik plastičnosti mišic, to je sinaptična plastičnost komponent živčno-mišičnega stika, ki omogoča optimizacijo delovanja te sinapse glede na funkcijo mišice.
Pomen za razvoj Slovenije
Nacionalno pomembni vidiki dosežkov naših raziskav so v vključevanju slovenskih znanstvenikov v svetovne tokove vrhunskega biomedicinskega raziskovanja in sodelovanje pri mednarodnih projektih in drugih oblikah sodelovanja. Vse to povečuje prepoznavnost Slovenije in krepi njen ugled v svetu. V Sloveniji naše raziskave prispevajo k dvigu domačega znanja, uvajanju novih metod raziskovanja, k izobraževanju mladih raziskovalcev in usmerjanju specializantov medicine v kvalitetno raziskovalno delo, kar vse je temelj za razvoj učiteljskega kadra in s tem kvalitete izobraževanja bodočih zdravnikov na dodplomskem in podiplomskem nivoju. Aplikativne raziskave so dale mednarodni patent na področju zdravila za zasvojenost z drogami, novo tehnologijo za hkratno merjenje živčnih mediatorjev v možganih, zaenkrat za eksperimentalne namene, in pripravo za oceno tremorja, ki je že v uporabi na Nevrološki kliniki v KC v Ljubljani. Sodelujemo tudi pri raziskavah na bolnikih, s katerimi odkrivajo beljakovinske odlage v možganih pri nevrodegenerativnih boleznih še za življenja bolnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno