Projekti / Programi
Paleontologija in sedimentarna geologija
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P006 |
Naravoslovno-matematične vede |
Paleontologija |
Paleontologija, stratigrafija, sedimentologija; diatomeje, silikoflagelati, radiolariji, moluski, ehinodermi, vretenčarji; mezozoik, kenozoik; karbonati, klastiti.
Organizacije (2)
, Raziskovalci (13)
0618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
1555 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
08392 |
dr. Aleksander Horvat |
Geologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
205 |
2. |
08229 |
dr. Vasja Mikuž |
Geologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
356 |
3. |
00762 |
dr. Vida Pohar |
Geologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
147 |
4. |
01384 |
dr. Nina Zupančič |
Geologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
336 |
Povzetek
Namen programa je nadaljevati dosedanje raziskave biokronologije, evolucije, paleoekologije in paleobiogeografije izbranih skupin fosilov. Ker je razprostranjenost vseh fosilnih taksonov vezana na določen čas in prostor - to je na omejeno obdobje v geološki zgodovini in na specifično okolje, v katerem so organizmi živeli - so nujen sestavni del programa tudi detajlne stratigrafske, sedimentološke, mineraloške in geokemične raziskave. S kombinacijo vseh raziskav bomo rekonstruirali sedimentarno evolucijo in paleogeografski položaj proučevanih sedimentacijskih prostorov.
Glavne teme raziskav v naslednjih petih letih so:
1. Jursko-kredna sedimentarna evolucija Julijskega pokrova in primerjava s sosednjimi bazeni v Sloveniji in Italiji; primerjava med evolucijo južnega kontinentalnega roba Tetide v divergentnem (jura) in konvergentnem režimu (kreda).
2. Katalog in conacija pliensbachijskih, toarcijskih in aalenijskih radiolarijev; detekcija radiolarijskih favnističnih obratov ("faunal turnover"), korelacija z istočasnimi obrati pri drugih fosilnih skupinah in z globalnimi paleooceanografskimi spremembami.
3. Mezozojska sedimentarna evolucija bazena Hawasina v Omanu.
4. Sistematika, tafonomija in paleobiogeografija zgornjekrednih vretenčarskih združb - nahajališči pri Kozini in Stranicah in njun pomen za paleogeografske rekonstrukcije zahodne Tetide v zgornji kredi.
5. Miocenske diatomeje in silikoflagelati Slovenije; paleoekološka evolucija miocenskih bazenov v Sloveniji; paleogeografska rekonstrukcija širšega prostora Centralne Paratetide.
6. Terciarni sesalci Slovenije - sistematika, paleobiologija in paleoekologija.
7. Jamski medved iz slovenskih najdišč - paleobiologija in populacijska dinamika.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so prinesle nova znanstvena spoznanja o biologiji, ekologiji in evoluciji obravnavanih skupin fosilov (kremeničnih alg, radiolarijev, moluskov, ehinodermov, dinozavrov in sesalcev) ter o procesih sedimentacije v različnih okoljih. Rezultati so pomembni tudi v faktografskem smislu, saj smo pridobili ogromno paleontoloških in stratigrafskih podatkov na območjih, ki so bila do sedaj slabo raziskana. Ti rezultati bodo pomembno prispevali k izdelavi globalnih paleogeografskih rekonstrukcij za mezozoik in kenozoik in bodo uporabni pri nadaljnjem temeljnem raziskovanju na področju geologije. Posredno bodo naši rezultati prispevali k razvoju drugih, npr. okoljskih znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomemben dosežek programa je promocija slovenske naravne dediščine. Rezultati so podlaga za evalvacijo geoloških objektov s stališča ohranjanja, varovanja in možne uporabe v učne namene. Najlepše ohranjeni fosili so bili predstavljeni na razstavah v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Med raziskave, usmerjene izključno v raziskovanje naravne dediščine, sodijo aplikativni projekti paleontološke, stratigrafske in sedimentološke spremljave na gradbiščih avtocest, ki jih financira gospodarstvo. Raziskave provenience materialov v arheoloških najdiščih prispevajo k boljšemu razumevanju kulturne dediščine. Potencialni ekonomski pomen naših raziskav je v uporabnosti rezultatov pri raziskavah in izkoriščanju nemineralnih surovin in pri geološkem kartiranju. Del naših raziskav je direktno usmerjen v študij onesnaženja tal, kar pripomore k izbiri ukrepov za varovanje okolja in zdravja. Štirje raziskovalci v skupini so učitelji na univerzah. Predavajo pri 16 predmetih na dodiplomskem študiju (seznam najpomembnejših predmetov je v točki 17) in so nosilci 10 predmetov na podiplomskem študiju, s čimer poskrbijo za takojšen prenos raziskovalnih rezultatov v študijski program. So tudi mentorji pri diplomah in doktoratih in tako skrbijo za vzgojo kadrov. Pri vseh raziskavah sodelujemo z raziskovalci iz tujine, kar gotovo pomeni, da prispevamo k mednarodni prepoznavnosti naše institucije in države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si