Toplotno stabiliziranje poliestra z vidika optimiranja VT barvanja

Poliestrna vlakna s svetovno proizodnjo 10,5 milj. ton letno, predstavljajo dominantna sintetična vlakna.Odvisna od pogojev kondenzacije pa je nadmolekulska zgradba vlaken. Danes je tekstilna industrija zaradi konkurenčnosti primorana kupovati poceni poliester. Tak poceni material pa povzroča pri predelavi navadno velike težave z izločanjem nizkomolekulskih frakcij, imenovanih oligomeri. Največ problemov z oligomeri se pokaže pri kislem visokotemperaturnem barvanju poliestra. Predvsem ciklični trimer se pojavlja kot bel trden prah, ki se poseda na površino materiala in na dele barvalnikov. Tak poliester se močno praši tudi že pri previjanju. Probleme z oligomeri rešujejo proizvajalci barvil z alkalnim barvanjem poliestra. Predhodne raziskave pa so pokazale, da za resen prenos tega postopka v prakso ni na razpolago dovolj alkalno obstojnih disperzijskih barvil. Zato smo se lotili problema z oligomeri s predobdelavami pred kislim visokotemperaturnim barvanjem. Tako predobdelavo smo tudi patentno zaščitili. Ker pa vemo, da je izločanje oligomerov močno povezano z načinom toplotnega stabiliziranja, je smiselno preiskati tudi te možnosti.Na različno toplotno stabiliziranih poliestrnih vlaknih je bilo narejenih ogromno raziskav, nihče pa po vsaki fazi toplotne obdelave ni določal vsebnosti oligomerov in porazdelitve oligomerov v ekstraktih. Namen naše raziskave je preučiti vpliv temperature in časa toplozračnega stabiliziranja poliestra v vpetem in v prostem stanju na izločanje oligomerov po toplotni obdelavi in po kislem VT barvanju.