Projekti / Programi
Določanje površinskih lastnosti trdnih in poltrdnih materialov z inverzno plinsko kromatografijo
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.09.00 |
Naravoslovje |
Farmacija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
inverzna plinska kromatografija, površinska energija, nepolarne lastnosti površin, kisle lastnosti površin, bazične lastnosti površin , kristaliničnost, amorfnost površin, interakcije na mejnih površinah
Organizacije (2)
, Raziskovalci (10)
0104 Kemijski inštitut
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
11733 |
dr. Matjaž Kunaver |
Materiali |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
339 |
2. |
15792 |
dr. Ida Mav Golež |
Kemija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
38 |
3. |
09178 |
dr. Janko Žmitek |
Farmacija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
300 |
0787 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
Povzetek
Z uporabo inverzne plinske kromatografije (IGC), metodo, ki v Sloveniji ni še nikjer uporabljana, na področju farmacije pa v Evropi samo v Veliki Britaniji ( dva centra ), nameravamo študirati površinske lastnosti trdnih in poltrdnih materialov. To so lahko: farmacevtske učinkovine in pomožne snovi, torej v principu vsi ingredienti zdravil, polimeri, materiali, uporabljani v živilski industriji, industriji premazov, v gradbeništvu idr. V svojih raziskavah se nameravamo omejiti le na materiale, ki jih uporablja farmacevtska industrija. Cilj je opisati in kvantificirati lastnosti površin ( trdnih in poltrdnih sestavin ): določitev nepolarnega in specifičnega polarnega dela površinske energije, kislost in bazičnost ( po Lewisu) površin in preko tega parametra določitev interakcij med sestavinami (v zmeseh praškov), le teh (npr. tablete) s polimernimi prevlekami. Preko površinske energije proučevanih površin je mogoče sicer določati še kristaliničnost in amorfnosti teh materialov in določanje polimorfnih modifikacij.
Z omenjenimi parametri, tako predvidevamo, je v farmacevtski industriji mogoče določati razlike med surovinami in učinkovinami, ki so sicer deklarirani kot kemijsko identični, se pa lahko obnašajo fizikalno tehnološko zelo različno ( različne serije, različni dobavitelji, različni postopki ). Z opredelitvijo teh razlik in vključevanje relevantnih parametrov v posamezne specifikacije, je mogoče izbirati optimalne sestavine v smislu tehnologije in stabilnosti izdelanih sistemov-zdravil.