Razvoj temeljnih konceptov sledljivosti in merilne negotovosti v meroslovju v kemiji

Vsako leto se v EU izvede milijone kemijskih meritev. Toda žal so rezultati meritev pogosto nezanesljivi. V zadnjih desetih letih se kot rezultat povečujoče globalizacije človekovih aktivnosti pojavlja pritisk javnosti z zahtevo za bolj zanesljive meritve v kemiji. Te ocene jasno zahtevajo ustrezno kakovost meritev. Kakovost meritev zahteva sledljivost rezultata do določene referenčne točke (običajno je to enota SI), kakor tudi postavljena pravila kot stopnja zanesljivosti rezultatov laboratorijev - ciljne vrednosti za merilno negotovost rezultatov meritev. Meroslovje v kemiji vodi v mednarodno primerljivost rezultatov z navedeno merilno negotovostjo, z namenom, da se omogoči mednarodna uporaba rezultatov. Raziskave bodo usmerjene v temelje meroslovja v kemiji. Projekt je sestavljen iz več faz: uvajanje teoretičnih osnov meroslovja v kemiji in uporaba teorije meroslovja v kemiji za različne postopke merjenja in različne kombinacije analit/matriks, uvajanje sledljivosti rezultata meritve in ovrednotenje komponent negotovosti, ter povezava s sistemi kakovosti. Sledljivost je lastnost meritvenega rezultata, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost. Na primerih bomo študirali, kako doseči sledljivost rezultata od referenčnih laboratorijev do meritev na nižjem nivoju. Sledljivost je tesno povezana z merilno negotovostjo. Merilni rezultat je le ocena prave vrednosti merjene veličine, torej ga mora spremljati ocena merilne negotovosti. Negotovost merjene veličine je odvisna od negotovosti vzorčenja, merilne opreme in merilnega postopka. Oceno merilne negotovosti je sestavljena iz več korakov: specifikacija merjene veličine, identifikacija virov negotovosti, kvantifikacija komponent negotovosti in skupna ocena merilne negotovosti.