Uporaba ligninolitičnih encimov gliv bele trohnobe za razgradnjo sintetičnih barvil

Glive bele trohnobe so redki organizmi, sposobni oksidativne razgradnje sintetičnih barvil. To jim omogočajo ekstracelularni ligninolitični encimi, ki jih izločajo v svojo okolico kot sekundarne metabolite. Modelni organizem med temi glivami je bazidiomiceta Phanerochaete chrysosporium, ki jo znamo pri nas gojiti na tak način, da izloča visoke koncentracije ligninolitičnih peroksidaz. V okviru dosedanjega raziskovalnega dela smo postavili uspešne metode za zasledovanje in izolacijo teh encimov pri gojenju omenjene glive. Ker pa gre za dokaj kompleksen in zahteven mikroorganizem, ki v Sloveniji še ni bil izoliran, načrtujemo "screening" sevov gliv bele trohnobe, izoliranih iz slovenskih gozdov. Med njimi je nekaj izjemno učinkovitih razgrajevalcev lignina, med katerimi bomo poskušali najti tudi učinkovite razgrajevalce barvil. To presejanje je potrebno, da ne vnašamo tujih organizmov v naše okolje, ampak poskušamo najti v domačem okolju potencialne razgrajevalce. Izbrane seve z visokimi razgradnimi sposobnostmi bomo poskušali gojiti submerzno in optimirati pogoje njihovega gojenja, da bi dosegli visoke dobitke ligninolitičnih encimov. Za sledenje le-teh imamo predhodno razvite encimske teste kot tudi zelo hitro kromatografsko metodo za analizo lignin peroksidaz (LiP). Hitre metode bomo poskušali postavitvi tudi za sledenje lakaz ter Mn-odvisnih peroksidaz. (MnP). V ta namen bomo uporabili CIM nosilce, ki nam bodo obenem služili tudi za imobilizacijo posameznih encimov kot tudi za imobilizacijo glivine biomase. Imobilizacija bo vključena v temeljne raziskave, ki jih bomo izvajali z nekaterimi izbranimi testnimi barvili. Vzporedno s tem bomo znanja, ki smo jih pridobili pri gojenju Phanerochaete chrysosporium, uporabili za poskus pridobivanja ekstracelularnih ligninolitičnih encimov v večjem merilu. Pri tem si bomo pomagali z izsledki študije zveze med morfologijo in fiziologijo pri tej glivi. Razgradnjo z glivami bele trohnobe pa bomo testirali tudi na nekaterih obarvanih industrijskih odplakah. Uspešnost razgradnje barvil bomo ovrednotili tako s kemijskimi analizami kot tudi s toksikološkimi testi ter primerjali vpliv predhodno razbarvanih ter nerazbarvanih odplak na običajno kulturo komunalnih čistilnih naprav.