Projekti / Programi
Škodljivi vnosi in upravljanje balastnih vod v slovenskem morju
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.19.01 |
Tehnika |
Promet |
Prometna tehnika in tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
T300 |
Tehnološke vede |
Tehnologija vodnega prevoza |
balastne vode, tujerodne vrste, škodljive vrste, upravljanje, slovensko morje, koprsko pristanišče
Organizacije (1)
, Raziskovalci (11)
0600 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet
Povzetek
Ladje za varno plovbo neobhodno potrebujejo balastne vode. Balastne vode, napolnjene na enem koncu sveta in nato izpuščene na drugem, lahko vsebujejo tujerodne in/ali škodljive morske organizme. V svetu so danes dokumentirani številni primeri, ki imajo za posledico: škodljive vplive na zdravje ljudi (kolera, paralitična zastrupitev s školjkami - smrtni primeri.), škodljive vplive na okolje (zmanjšanje biotske raznolikosti in množičnosti avtohtonih vrst.) in gospodarsko škodo merjeno v milijardah dolarjev (marikultura, ribolov.).
Ladijske balastne vode so bile s strani številnih mednarodnih organizacij prepoznane kot vektor vnosa tujerodnih in/ali škodljivih organizmov. Za regulacijo te problematike je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) leta 1997 sprejela priporočila za preprečevanje prenosov - Resolucijo skupščine A.868(20), za leto 2002/2003 pa napoveduje tudi sprejem pravno-zavezujočih pravil v obliki konvencije. Nekatere države v svetu so zaradi zaščite sprejele izvajanje IMO priporočil oz. to področje uredile z lastno zakonodajo.
V mednarodni (medcelinski) pomorski promet so vključena tudi pristanišča severnega Jadrana, med njimi tudi koprsko pristanišče. Balastne vode na tem območju z ladij izpuščajo brez nadzora. Na osnovi v svetu dosedaj opravljenih raziskav postavljamo hipotezo, da se razne tujerodne vrste in drugi potencialno škodljivi organizmi v veliki meri nahajajo tudi v balastnih vodah, ki jih ladje izpuščajo v koprskem pristanišču.
Problematika v svetu v zadnjem desetletju, predvsem pa v zadnjih nekaj letih, dosega vse večje razsežnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na specifiko našega okolja, tako v smislu naravnega okolja kot iz vidika organizacije služb vpetih v sistem pomorskega prometa, pravnega vidika in drugih.
Na teh osnovah temeljijo tudi cilji raziskovalnega projekta, ki so:
- raziskava razsežnosti tega pojava v slovenskem morju s poudarkom na koprskem pristanišču ter
- predlaganje smernic za preprečevanje vnosov s škodljivimi posledicami, skladno z mednarodno in slovensko zakonodajo ter organizacijo udeležencev pomorskega prometa v Sloveniji.