Projekti / Programi
Integralna obremenjenost prodnih ravnin Slovenije - primer ljubljanskega polja
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
Koda |
Veda |
Področje |
S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
podtalnica, prodne ravnine, pitna voda, vodovarstvena območja, urbanizacija, industrijski onesnaževalci, divja odlagališča odpadkov, raba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin
Organizacije (2)
, Raziskovalci (4)
0506 Inštitut za geografijo
0618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
07553 |
dr. Drago Kladnik |
Geografija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
1.172 |
2. |
10260 |
dr. Irena Rejec Brancelj |
Geografija |
Vodja |
2002 - 2004 |
214 |
3. |
17345 |
Iztok Sajko |
|
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
79 |
4. |
16050 |
dr. Aleš Smrekar |
Geografija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
411 |
Povzetek
V Sloveniji je z državnega in regionalnega vidika ohranjanje kakovosti podtalnice strateško in razvojno zelo pomembna naloga. Podtalnica je pomemben naravni vir, ki je količinsko omejen in se le počasi obnavlja. Njegov pomen za oskrbo prebivalstva s pitno vodo je v Sloveniji zelo velik. Glavne zaloge podtalnice so v prodnih ravninah, ki so privlačne tako za poselitev kot za gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, industrija, promet). Obremenjevanje na teh območjih je posledica vpliva vsake od dejavnosti na okolje in medsebojnega vplivanja. Integralna obremenjenost je torej posledica različne sestave pritiskov na okolje v posameznih pokrajinskih enotah. Poznavanje značilnosti in razsežnosti širjenja urbanizacije, industrije in kmetijstva na teh območjih, ob upoštevanju različnih samočistilnih sposobnosti okolja, je potrebno za celovito zasnovane varovalne ukrepe za ohranjanje kakovosti podtalnice.