Projekti / Programi
Transportni procesi v nezasičeni coni kraških vodonosnikov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.06.07 |
Naravoslovje |
Geologija |
Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) |
Koda |
Veda |
Področje |
P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
tok vode, prenos snovi, epikraška cona, nezasičena cona, kraški vodonosnik, prenos onesnaženja, režim infiltracije in odtoka, karstifikacija, terenski eksperimentalni poligon, Sinji Vrh, Slovenija
Organizacije (1)
, Raziskovalci (11)
0210 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje
Povzetek
Na terenskem eksperimentalnem poligonu Sinji vrh nad Hubljem, referenčnem poligonu za procese v epikraški coni (conf.: Association of Tracer Hydrology), bomo nadaljevali s študijem transportnih procesov v nezasičeni coni kraških vodonosnikov. S poskusi, meritvami in analizo podatkov bomo: 1) verificirali konceptualni model toka vode in transporta snovi (polutantov) v epikraški coni, ki ga je na podatkih Sinjega vrha izdelala članica raziskovalne skupine Barbara Čenčur-Curk (Doktorat v redakciji, Univerza v Ljubljani, 2001), 2) verificirali model delitve odtoka padavinske vode skozi kraške vodonosnike, ki ga je za sistem Sinji vrh - Hubelj na osnovi proučitve vpliva ene nevihte izdelala članica raziskovalne skupine Branka Trček (Doktorat v redakciji, Univ. v Ljubljani, 2001), 3) omogočili spremljanje dolgoročnih vplivov klimatskih sprememb na izotopsko sestavo in odtok vode iz kraških vodonosnikov; za to obstaja na območju Trnovskega gozda (z manjšimi prekinitvami) 15 letni podatkovni niz, 4) terensko verificirali model zakrasevanja, ki ga je s pomočjo laboratorijskih meritev izdelal član raziskovalne skupine Franci Gabrovšek (Doktorat, Univ. Bremen, Nemčija, 2000), 5) zagotovili podatkovni fond za verifikacijo ugotovitev o delnem večletnem vskladiščenju vode v debeli nezasičeni coni kraških vodonosnikov (Metka Petrič, doktorat, Univerza v Ljubljani, 2000). Upoštevati je treba, da je prenos snovi v tleh in v nezasičeni coni kraških vodonosnikov, razen v kraških kanalih in makrorazpokah, zaradi vpliva mikrorazpok zelo počasen in lahko traja več kot desetletje. Dosedanje raziskave na Sinjem vrhu (1995-2001) so zato kratke in zahtevajo postavljeni transportni modeli dodatno dolgoročno verifikacijo. Za raziskave bomo uporabili eksperimentalni poligon ter umetna in naravna sledila (izotope ogljika, kisika in vodika). Zanje bomo morali v tleh in v nezasičeni coni izboljšati merilne zmožnosti ter izpopolniti analitiko majhnih vzorcev vode. Toku vode in sledilom bomo sledili od padavin do izvira skozi tla, nezasičeno in zasičeno cono vodonosnika.