Izboljšan transnacionalni monitoring biodiverzitete in spreminjanja ekosistemov za znanost in družbo (BiodivMon)

Podzemne vrste predstavljajo edinstven in nenadomestljiv del evropske biodiverzitete, za katerega ni vzpostavljenega enotnega pristopa k monitoringu. V projektu Sub-BioMon bomo naslovili ta problem in razvijali standardizirane protokole za spremljanje stanja podzemne biodiverzitete na kraških območjih v Evropi. Preverjali bomo metode, ki jih je mogoče uporabljati na različnih geografskih območjih ter bodo omogočale smiselne prostorske in časovne primerjave. Projekt vključuje analitične in praktične pristope, opredelitev biogeografskih regij v različnih geografskih merilih ter testiranje metod na terenu, vključno z novimi pristopi rabe črtnega kodiranja DNA in okoljske DNA (eDNA) za odkrivanje in identifikacijo vrst. Jame so kot poseben habitat uvrščene v EU Direktivo o habitatih, tako da jih je treba redno spremljati in poročati o njihovem stanju. Toda, standardiziranih postopkov, ki bi omogočali primerjave in pregled stanja ohranjenosti in trendov tega habitata v EU, ni. Jame kot habitati zahtevajo posebne pristope, ki jih ni mogoče enostavno prevzeti iz drugih habitatnih tipov. V projektu bomo nanje pogledal z novega zornega kota: kot pomembne habitate za številne vrste na površju in kot okna v obsežnejše podzemne habitate za izključno podzemne vrste. Rezultati projekta so zato pomembni za različne deležnike, od mednarodne do nacionalnih in lokalnih ravni, ter strokovno in širšo javnost. Kraška območja ne sledijo državnim mejam; pogosti primeri vključujejo kraške vodonosnike, ki se napajajo v eni državi, ekosistemske storitve, kot je uporaba pitne vode, pa so v sosednji državi. Podzemni habitati in biodiverziteta so tako primer, kjer je mednarodno sodelovanje za njihovo upravljanje in varstvo ključnega pomena.

Spremljanje stanja biodiverzitete, še posebej v habitatih, kjer je endemizem visok, najdbe osebkov vrst pa redke, predstavlja velik raziskovalni izziv. To je še posebej izrazito za spremljanje vrst v podzemnih habitatih, in sicer tistih, ki žive izključno v podzemlju. Enotnih in splošno uveljavljenih metod za spremljanje stanja podzemne biodiverzitete še ni, protokoli spremljanja, ki se ponekod uporabljajo, ne omogočajo mednarodnih primerjav. V projektu bomo razvijali in testirali metode, z namenom definiranja minimalnih standardov za spremljanje in primerjave podzemne biodiverzitete. Raziskovali bomo primerne pristope k izbiri jam za spremljanje podzemne biodiverzitete, učinkovitost terenskih metod, analitičnih pristopov, kot tudi testirali uporabnost metod eDNA in DNA barkodiranja za identifikacijo in zaznavanje izbranih podzemnih vrst ali združb. Mednarodna ekipa bo omogočila primerjavo različnih naravnih razmer, saj je podzemna biodiverziteta v Evropi razporejena neenakomerno, z vrhovi vrstne pestrosti v južnih delih kontinenta.

Slovenije je zibelka speleobiologije, z njenega ozemlja prihajajo prvi znanstveni opisi podzemnih živali (človeška ribica, hrošč drobnovratnik), ki so spodbudili razvoj te nove discipline biologije. Poleg tega predstavljajo kraška, kot tudi nekraška podzemna okolja v Sloveniji območja z najvišjo vrstno pestrostjo na svetu. Kljub temu, tudi v Sloveniji ni razvitih in vzpostavljenih metod za spremljanje podzemne biodiverzitete, z izjemo programa monitoringa netopirjev (številne vrste jame uporabljajo kot zatočišča). Če upoštevamo, da je med podzemnini vrstami večina ozkih endemitov, mnogih znanih le s po ene jame, je spremljanje stanja in skrb za ta del biodiverzitete skrb tudi za svetovno naravno dediščino. Vzpostavitev mednarodno primerljivih metod za spremljanje podzemne biodiverzitete je v interesu Slovenbije, da bo lahko začela izvajati program montoringa te izjemne biodiverzitete; k čemur jo navsezadnje zavezujejo tudi evropska in nacionalna zakonodaja.