Mednarodni projekti
Advocating the role of silk art and cultural heritage at national and European scale, ARACNE
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.14.01 |
Tehnika |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Tekstilna in tehnična vlakna |
Koda |
Veda |
Področje |
T150 |
Tehnološke vede |
Tehnologija materialov |
Svila, proizvodnja svile, razvoj kulturnih izdelkov, procesov in inovativnih storitev
Organizacije (4)
, Raziskovalci (19)
0482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
28251 |
dr. Andreja Urbanek Krajnc |
Biologija |
Vodja |
2023 - 2025 |
241 |
0552 Univerza v Mariboru
0795 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
32475 |
dr. Andrej Cupar |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
171 |
2. |
56960 |
Petra Jerič |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
35 |
3. |
24332 |
dr. Manja Kurečič |
Materiali |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
245 |
4. |
34083 |
Tadeja Penko |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
24 |
5. |
56941 |
Katarina Remic |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
28 |
6. |
14445 |
dr. Andreja Rudolf |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
395 |
7. |
34307 |
mag. Lidija Škodič |
Kemija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
23 |
8. |
18438 |
Darko Štanc |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
82 |
9. |
36392 |
dr. Sonja Šterman |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
352 |
0796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
58852 |
Laura Berglez |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
0 |
2. |
54519 |
mag. Andreja Bizjak |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2024 |
31 |
3. |
50638 |
dr. Ana Bratuša Štern |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 |
19 |
4. |
50719 |
Luka Hrgarek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 |
62 |
5. |
27558 |
dr. Silvo Hribernik |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
312 |
6. |
24474 |
dr. Vesna Mia Ipavec |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
92 |
7. |
51479 |
Jani Pavlič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
75 |
8. |
53845 |
Matevž Pucer |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
44 |
9. |
24677 |
dr. Katja Udir Mišič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
198 |
Povzetek
Ta naloga bo namenjena implementaciji novih tehnoloških rešitev, v smislu raziskovanja modnih trendov za razvoj materialov, z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva in recikliranja ter širjenja tradicionalne uporabe svilenih izdelkov. Načrtovanje, razvoj in izdelava novih materialov iz svile in odpadkov pridelave murv in predelave svile bodo potekali z uporabo več naprednih tehnik, kot sta elektropredenje in 3D-tiskanje, ki bodo raztopljene komponente svile (fibroin in sericin) pretvorile v strukturirane materiale, tj. mreža nano-vlaken oziroma 3D objektov. Poseben poudarek bo na uporabi fibroinskih filamentov in sericina (''seri-waste''), ki bodo bodisi raztopljeni ali predelani v submikronske delce s tehniko sušenja z razprševanjem in uporabljeni za pripravo predilnih raztopin in formulacij za tiskanje, ki ustrezajo na paradigmo zelene kemije (npr. zelena topila). Identifikacija starih lokalnih genotipov murv, razpršenih v različnih kolekcijah evropskih držav, vzorčenje historičnih lokalnih murv v svilogojskih regijah partnerskih držav in genetska analiza njihove sorodnosti za sledenje zgodovinske širitve murv od Azije do zahodne Evrope. Ohranjanje in ponovno zasajanje murv v krajino kot značilni element naravne in kulturne dediščine povezane s svilogojstvom in z namenom dviga ekosistemske storitve. Univerza v Atenah je znotraj naloge 1.3 osredotočena na filogenijo starih ras sviloprejk na podlagi še ohranjenih kokonov v muzejih in privatnih zbirkah z namenom ponovnega uvajanja pridelave starih lokalnih ras v svilogojskih regijah partnerskih držav. Različni dizajni in modno zasnovane rešitve iz svile bodo soustvarjane s pomočjo inovativnih tehnik in digitalnih tehnologij.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt ARACNE se osredotoča na kulturno dediščino evropske proizvodnje svile ter njeno ohranjanje, zaščito in vrednotenje; njegov cilj je oživiti tradicionalne veščine s prilagodljivo ponovno uporabo skupne kulturne in umetniške zapuščine ter oblikovati s svilo povezano evropsko kulturno identiteto. Svila, dobesedno in metaforično nit, ki je tkala evropsko kulturo, je močno prispevala k razvoju evropskega gospodarstva in umetnosti. Proizvodnja ter pretekli in sedanji razvoj sektorja svile so lahko ponovno skupna osnova za prihodnjo Evropsko svilno pot, ki je zasnovana kot kulturna pot po vsej Evropi. Da bi ustvarili široko in dobro povezano omrežje, ki se začne z zgodovinsko potjo, ki jo je sledil Marco Polo na svojih potovanjih na Vzhod, in vključuje celo poti proizvodnje in komercializacije svile v Evropi v naslednjih stoletjih, si prizadevamo: • Vrniti proizvodnjo svile v modo z rekonstrukcijo odpornega in inovativnega ekosistema svile, ki sledi zadevnim evropskim državam in spodbuja tradicije, arhitekturo ter tako oprijemljivo kot oprijemljivo dediščino. Utrditev Evropske svilne poti bo spodbudila povezave in skupne dejavnosti med evropskimi mesti in regijami, zlasti med muzeji, študijskimi in raziskovalnimi centri, da bi okrepili ohranjanje in zaščito njihove kulture ter spodbujali inovacije v proizvodnji in trgovini; • Prispevati k izboljšanju znanj in spretnosti ter konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih industrij, povezanih s svilo, z obnovo, sorazvojem in izvajanjem kulturnih izdelkov, procesov in inovacij na področju storitev, osredotočenih na človeka in specifičnega kraja, na osnovi svile, z izkoriščanjem digitalnih aplikacij in najsodobnejših tehnologij, da bi spodbudili prehod na bolj trajnostne poslovne modele, spodbudili gospodarsko in socialno rast ter okrepili ugled evropskih držav v tujini. Projekt bo dosegel tudi makro cilje Zelenega dogovora in novega evropskega Bauhausa.