Mednarodni projekti
Com4AgriPlant: Stripi za spodbujanje rastlinskega kmetijstva
Organizacije (1)
, Raziskovalci (1)
0401 Kmetijski inštitut Slovenije
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
32920 |
dr. Blaž Germšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2023 - 2025 |
299 |
Povzetek
Com4AgriPlant je evropski projekt, ki je nastal s skupnim delom šestih partnerjev iz petih evropskih držav in je financiran iz programa Evropske komisije Erasmus+.
Projekt odgovarja na pomanjkanje promocije rastlinske pridelave in potrošnje na nacionalni in evropski ravni, pomanjkanje trajnostnih kompetenc različnih izobraževalcev odraslih/svetovalcev/predavateljev, ki nimajo veliko priložnosti za pridobitev tovrstnega znanja in veščin ter pomanjkanje znanja o koristih rastlinske pridelave in potrošnje na strani pridelovalcev hrane (kmetje in drugi proizvajalci) in končnih potrošnikov.
V zadnjem času vse več strokovnjakov in osveščenih potrošnikov govori o rastlinskem kmetijstvu. V bistvu se zdi, da je zaradi povečane pozornosti na vpliv živinoreje na okolje in večje skrbi glede varnosti hrane, javnega zdravja in biotske raznovrstnosti, rastlinsko kmetijstvo postala konkretna alternativa obsežni industrijski proizvodnji hrane, razen tega, da je pomemben način za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Rastlinsko kmetovanje je lahko tako v majhnem kot velikem obsegu in vključuje širok nabor različnih praks, kot so kolobarjenje, ohranjanje prsti, optimizacija porabe vode in številne druge organske in trajnostne prakse pridelave.
Podobno je v zadnjih letih vse več povpraševanja po hrani rastlinskega izvora, rastlinska prehrana pa je postala vse bolj priljubljena, saj se je prav tako povečala ozaveščenost o njenih koristih za zdravje in okolje.
Rastlinska prehrana je uživanje živil rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, žitarice, stročnice, oreščki in semena, kot glavni vir prehrane. Rastlinska prehrana oziroma diete se lahko razlikujejo po strogosti, od popolnoma veganske (izključitev vseh živalskih proizvodov) do uživanja majhnih količin živalskih proizvodov, kot so ribe ali mlečni izdelki.
Kljub temu doseganje podnebnih ambicij zahteva spremembo paradigme v agroživilskem sektorju in vključuje izziv trenutnega statusa quo, za katerega se je izkazalo, da ne dosega trajnostnih ciljev.