Vključevanje ranljivih skupin v načrtovanje in upravljanje NBS (na naravi temelječih rešitev) z dolgoročnim mozaičnim upravljanjem

Cilj projekta NATURO je razviti strateški okvir, vključno s procesom in metodologijo, za krepitev zmogljivosti in opolnomočenje lokalnih oblasti in zainteresiranih strani civilne družbe za soustvarjanje nacionalnih strateških načrtov. Projekt bo zlasti preučil, kako lahko tako imenovano mozaično upravljanje v kombinaciji z dolgoročnim in celostnim načrtovanjem in upravljanjem NBS (na naravi temelječih rešitev) poveča kakovost življenja ranljivih skupin s preoblikovanjem in spremembo uporabnosti obstoječih mestnih odprtih prostorov ob vključevanju NBS na primeru intervencij izpeljanih v tako imenovanih Micro Urban Living Labs. S tem se bo okrepila socialna in ekološka odpornost mestnih območij. NATURO bo razvijal, uporabljal in ocenjeval dolgoročne pristope upravljanja za vključujoče načrtovanje in upravljanje z NBS na lokalni ravni v različnih evropskih urbanih okoljih, pri čemer bo dosegel ranljive skupine z neenakim (oviranim) dostopom do obstoječih odprtih prostorov, ki so v funkciji NBS. Ta pristop lahko omogoči bolj vključujoč in trajen dostop do NBS na urbaniziranih območjih po vsej Evropi. NATURO obravnava potrebo po politični, finančni in javni podpori za NBS na različnih ravneh, in sicer s krepitvijo obstoječih upravnih struktur, delom na mikroravni z lokalnimi skupnostmi ter njihovim delovanjem v okviru obstoječih proračunskih in časovnih okvirih. Projekt temelji na treh že izvedenih raziskovalnih projektih, ki skupaj predstavljajo izhodišče za NATURO, saj združujejo pristop mozaičnega upravljanja (Viva-Plan) s pristopom dolgoročnega upravljanja (ParkLIV) ter uporabljajo orodja za spremljanje in vrednotenje ter dokumentiranje učinkov (C3Places – vedenjski zemljevidi). NATURO bo doprinesel k prepoznavanju in usmerjanju dolgoročnih sprememb v procesih lokalnega upravljanja in oblikovanja politik, ki lahko resnično spremenijo način implementiranja NBS v mestnih okoljih in preizpraša vloge uporabnikov pri njihovi uporabi. To bo pripomoglo k ponovitvi in prenosljivosti znanj in pristopov, s čimer se bo zmanjšala neenakost pri dostopu do NBS kot ključnih značilnosti udobnih in kakovostnih odprtih prostorov v Evropi.