Vonj in nesnovna kulturna dediščina

Triletni projekt bo raziskal vonj kot kulturni pojav in možnosti njegove uporabe v muzejih v Sloveniji. Vonj sam po sebi ne obstaja, ampak je vedno povezan z vohalnimi navadami, praksami, verovanjem, predsodki in »treningom« čutil. Vonj ni niti družbeno-kulturno niti časovno univerzalen, je pa nujen za oblikovanje družbenih odnosov, določa kulturno identiteto in moralne vrednote, zato se bo projekt posvetil: 1. vrstam vohalne kulturne dediščine 2. konceptom vonja, kot ga ubeseduje jezik, in kot ga ta določa v moralnem, rasnem ter družbenem smislu 3. vohalnemu imaginariju v zgodovini medicine, filozofije in religije 4. kultiviranju voha 5. vonju kot odrazu družbenih predsodkov, stigme in diskriminacije 6. aplikativni rabi vohalne znanosti v muzejih 7.Vpliv izgube vonja na kvaliteto življenja. Projekt bo raziskal predstave Slovencev o vonju skozi pisne vire z vohalnimi zgodovinskimi in literarnimi pomeni, muzejske predmete in sodoben vohalni okus. Potreba po takšnih raziskavah izhaja iz velike vrzeli v našem znanju o tem, kako zajeti, opisati, reproducirati in predstaviti vonjave, povezane z zgodovinskimi predmeti. Vohalne lastnosti predmetov in krajev dediščine niso sistematično raziskane ali dokumentirane, kaj šele ohranjene in zaščitene. Posledično je o vonjih preteklosti malo znanega. Naša raziskava zgodovinskih vonjav bo prepoznala pomembne informacije o vonjavah in vrednost, ki jo te dodajo naši nesnovni kulturni dediščini. Zaznane značilnosti vonjav oblikujejo številni dejavniki, vključno s kulturo in zgodovinskim obdobjem, tako da dokumentacija vonja v določenem času prispeva k njegovi interpretaciji in prihodnji dostopnosti. Zaznavanje vonjev, ki presega telesne izkušnje in je globoko vpeto v socialne in kulturne predstave o vonjih, bomo zajeli z uporabo inovativnih metod, ki združujejo antropologijo, zgodovino, kemijo, medicino in računalništvo. S tem bomo razširili vedenje o področju neotipljive dediščine, ki je bila do zdaj prezrta. Raziskovalci bomo skupaj z muzejskimi kustosi oživili zgodovino s tem, da bomo uporabili tehnološki napredek in inovacije na področju razsvetljave, oblikovanja, nadzora vonjav in trženja vonjev v interaktivni razstavi, ki bo obiskovalce popeljala na veččutni ogled preteklosti. Interaktivna razstava bo temeljila na kemijskih, kulturnih in zgodovinskih raziskavah izbranih muzejskih predmetov in muzejske obiskovalce popeljala na nove senzorične destinacije videnja, sluha, okušanja, občutka in vonja. Spomin je vedno povezan s posebnimi vonjavami, kar nadzoruje tesna povezava med vonjavami in limbičnim sistemom v naših možganih, ki nadzoruje spomine in čustva. Z vključevanjem vonjev, ki se pomensko ujemajo z nekdanjim okoljem muzejskih artefaktov, bomo obiskovalce muzeja iz pasivnih mimoidočih opazovalcev dediščine »preobrazili« v zavzete udeležence. V muzejskem okolju bo vonj imel vlogo medija, ki vzbuja spomine, ustvarja prijetno ali neprijetno razpoloženje in spodbuja diskusijo. Poleg analize predmetov in priprave muzejske razstave bodo raziskovalci, ki so vsi strokovnjaki na različnih področjih materialne in nematerialne kulturne dediščine, v znanstvenih publikacijah in strokovnih srečanjih odstrli dosedanje pomanjkljivo vedenje o vlogi vonjav v vsakdanjem življenju in njihovi vsakokratni kulturni pogojenosti. Vedenje o tem, kako vonjave vplivajo na naša življenja, je še zlasti postalo še zlasti aktualno s pandemijo koronavirusa (2020-), ko so milijoni ljudi začasno izgubili voh oz. je ta deloval okrnjeno. Ker je večina raziskovalcev tudi univerzitetnih profesorjev, bomo svoje znanje in izkušnje delili z dodiplomskimi in podiplomskimi študenti. Projekt obravnava tako teoretične kot praktične vidike vohalne dediščine, kot so dokumentacija in ocena pomena ter ohranjanje vonjav. Uporablja številne študije primerov v mednarodnem kontekstu, s čimer omogoča posploševanje in uporabo spoznanj v sodobni mednarodni muzeologiji.