Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih

Projekt Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih, sistematično analizira socialnoekološki kontekst duševnega zdravja (DZ) zaposlenih v kritičnih poklicih (KP) (zdravstvo, vojska, policija) v Sloveniji in Avstriji v času kompleksne krize z upoštevanjem dejavnikov tveganja in zaščite na individualni, mikro, mezo in makro ravni. PP so izpostavljeni visokemu tveganju za duševne motnje, kot so stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, saj se morajo na krizo odzvati prvi in se z njo takoj spopasti, običajno z velikimi časovnimi omejitvami za odzivanje in prilagajanje razmeram. Njihov odziv vpliva na splošni odziv družbe in države. Pandemija Covid-19 je primer najnovejše kompleksne krize, ki je vplivala na družbe na različnih področjih družbenega življenja. V obeh državah je bila ugotovljena raziskovalna vrzel pri naslavljanju duševnega zdravja zaposlenih v KP. Da bi izboljšali njihovo prihodnjo pripravljenost in podprli njihovo odpornost, saj so družbeni steber v vsaki krizi, je potreben večdimenzionalni pogled na tveganja v kritičnih poklicih. Opazovali bomo socialnoekološki kontekst za trenutno in dolgoročno duševno zdravje zaposlenih v KP, da bi razvili in preizkusili model dejavnikov, ki vplivajo na izide njihovega duševnega zdravja (stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja) v krizi (pandemija). Raziskava se osredotoča na dva glavna cilja: 1) Oceniti DZ zaposlenih v KP v času kompleksnih kriz ter opredeliti dejavnike tveganja in zaščite z uporabo socialno-ekološkega modela. 2) Upoštevati pomen strukturno utemeljenih neenakosti med spoloma v opazovanih ospoljenih organizacijah in njihovo povezavo z DZ v krizi. Spol uporabljamo kot analitično kategorijo v kombinaciji z drugimi dejavniki v okviru socialno-ekološkega modela. Da bi preučili dejavnike, ki vplivajo na DZ zaposlenih v KP na individualni, mikro, mezo in makro ravni, bomo uporabili interdisciplinarne raziskovalne metode ter vključili kvantitativne in kvalitativne analize podatkov. Uporabili bomo zaporedni raziskovalni pristop; v prvi fazi bomo zbirali in analizirali kvalitativne podatke, v drugi fazi pa zbiranje in analiza kvantitativnih podatkov. Intervjuje z zaposlenimi v KP bomo analizirali v dvostopenjskem postopku z uporabo induktivnega in semantičnega pristopa na podlagi tematske analize in analize na več ravneh. Raziskovalni postopek bo naslednji: 1) Preučitev dejavnikov, ki napovedujejo DZ na individualni, mikro, mezo in makro ravni, z uporabo najsodobnejših raziskovalnih metod za preučevanje vsake ravni posebej in v medsebojni interakciji. 2) Socialnoekološko modeliranje in nadgradnja modela, ki smo ga razvili v prejšnji raziskavi (MilFam) za merjenje dejavnikov tveganja in zaščite za duševno zdravje. 3) Analiza DZ zaposlenih v KP s feministične perspektive z upoštevanjem značilnosti vojaškega, zdravstvenega in policijskega poklica, kar je posledica strukturnih in družbenih značilnosti. 4) Preučiti povezave med različnimi ravnmi preventivnih ukrepov in pripravljenostjo zaposlenih v opazovanih organizacijah ter organizacijsko kulturo in posameznikovo sposobnostjo obvladovanja kriznih razmer. Projekt je sestavljen iz šestih delovnih sklopov, skupaj pa ga bosta izvajali slovenska in avstrijska raziskovalna skupina. Zasnova dveh držav omogoča analizo na ravni politike ter združuje retrospektivne in prospektivne raziskovalne načrteza preučevanje DZ in izpostavljenosti krizam znotraj držav in poklicev ter med njimi, kar doslej še ni bilo izvedeno. Ustanovljen bo Svetovalni odbor strokovnjakov, ki bo svetoval ob dveh glavnih mejnikih projekta. Projekt lahko pripelje do inovativnega razumevanja DZ zaposlenih v KP v času krize z izboljšanjem prejšnjih raziskovalnih načrtov s sistematičnim vključevanjem in usklajevanjem več ravni analize, ki so v raziskavah duševnega zdravja pogosto zanemarjene.