Načrtovanje in upravljanje krajin za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Načrtovanje in upravljanje krajin za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (upravljanje kmetijskih, gozdnih in ostalih rab tal) zajema številne pristope za zajemanje CO2 ter delno povrnitev podnebnih sprememb. Hkrati ti ukrepi lahko zagotovijo številne sočasne koristi: povečano biotsko raznovrstnost, zmanjšano erozijo tal, dodatne lesne vire in čiščenje vodnih virov. V trenutnih znanstvenih podnebnih presojah so učinki teh ukrepov obravnavni površinsko, saj se pogosto osredotočamo na biofizikalne značilnosti, brez upoštevanja potreb kmetijstva in ekosistemov. Obstoječe metode za ocenjevanje vplivov morebitne širitve takšnega načina načrtovanja in upravljanja krajin zato ne morejo identificirati najbolj ključnih konfliktov s kmetijstvom, biotsko raznovrstnostjo, vodnimi viri in celo zajemanjem in skladiščenjem CO2. V tem projektu predlagamo metode za razvoj podnebnih rešitev, osredotočenih na človeške dejavnosti. Projekt presega obstoječe analize ublažitev podnebnih sprememb z osredotočenjem na iskanje sinergijskih priložnosti za prilagajanje na podnebne spremembe in obnovo degradiranih ekosistemov. V projektu bomo združili sinteze literature skupaj z napredno prostorsko analizo in okoljskim modeliranjem, da bi: 1) ocenili, kako lahko različni ukrepi načrtovanja in upravljanja krajin v Evropi prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe in obnovo ekoloških razmer, in kakšne so morebitne negativne posledice teh ukrepov; 2) kartiranje prostorske porazdelitve pričakovanih sinergij in negativnih posledic, ter kakšna je prenosljivost teh rešitev po širši regiji EU; 3) sintetizirati prostorske podatke o številnih družbeno-gospodarskih in okoljskih značilnostih (tla, podnebje, stanje ekosistemov) za ugotovitev prednostnih področij za uvedbo teh krajinskih ukrepov na ravni EU. Projekt je inovativen v mnogih pogledih. Prvič, temelji na celovitem obravnavanju družbeno-okoljskih sistemov, in ne analizi posameznih družbenih in okoljskih gradnikov. Drugič, projekt združuje podatke in znanje o medsebojnih vplivih med krajinskimi ukrepi ter prilagajanju na podnebne spremembe in obnovo degradiranih ekosistemov. Tretjič, projekt bo zagotovil nova orodja za prostorsko analizo in okoljsko modeliranje, ki bolje vključujejo družbene, kmetijske in okoljske razsežnosti v analizah rabe tal. Hkrati bo projekt identificiral področja sinergij in morebitnih negativnih posledic krajinskih pristopov v širši regiji EU, kar predstavlja ključno znanstveno inovacijo za izogibanje rešitev s pomembnimi negativnimi vplivi na družbo in okolje. Na ta način bo projekt navdihnil novo generacijo analiz omilitev ublažitev podnebnih sprememb, kar bo vodilo do bolj realističnih in sprejemljivih rešitev.