Kognitivno-inkluzivni pristopi k medjezikovnemu zavedanju pri jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem

Raziskovalni projekt je zasnovan kot odgovor na spreminjajoče se svetovne družbene razmere, povezane z vse bolj multietnično družbo, ki je posledica tudi stalnih migracijskih tokov, in s spremembami v delovanju svetovnega reda v smislu prehoda iz multilateralnega v večpolarni svet. Te posledično vplivajo na nacionalne politike družbenih sistemov in strategije njihovega delovanja. Vključevanje otrok priseljencev v izobraževalni sistem se v Sloveniji izvaja skladno s Smernicami za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Slovenija pri uvajanju novoprispelih učencev, ki nimajo zadostnega znanja ali ne znajo učnega jezika, stremi k izvajanju kratkotrajnih uvajalnih tečajev in si prizadeva za čimprejšnjo vključitev (novo)priseljenih otrok v redne oddelke pri vseh predmetih. Kljub dobrim praksam poročila OECD o uspešnosti in dobrem počutju otrok in mladostnikov, ki imajo priseljensko ozadje kažejo, da je Slovenija med državami, v katerih so slabi učni dosežki med učenci priseljenci zlasti izraziti. Namen pričujočega raziskovalnega projekta je izpopolniti oziroma nadgraditi sedanje metode jezikovne integracije otrok s priseljenskim ozadjem z vidika inkluzivnih in kognitivnih pristopov pri učenju in poučevanju jezika in s tem izboljšati učno uspešnost priseljenskih učencev ter zmanjšati njihovo socialno izključenost. Cilje, ki smo si jih zastavili v raziskavi, bomo dosegli z namensko pripravljenimi intenzivnimi urjenji medjezikovnega zavedanja vseh učencev v šolski skupnosti. Temeljni namen inkluzije je, da so v to urjenje vključeni vsi, torej domači in učenci priseljenci. V projektu bomo s tem namenom razvili in preizkusili specifičen didaktičen pristop in učne tehnike za urjenje medjezikovnega zavedanja, ki upoštevajo kognitivne vidike konceptualizacije prvega jezika za učence v drugi in tretji triadi osnovne šole. Metodološko bomo projekt izvedli z intervencijami raziskovalca v šolski skupnosti (pri učiteljih, podpornem osebju in učencih), kjer bomo najprej izvedli test za oceno stopnje zavedanja konceptualnih kategorij, tj. arhetipov, ki jih je mogoče opredeliti znotraj jezikovno-kognitivne paralele. Da bi urili in dvignili raven medjezikovnega zavedanja, bomo razvili poseben instrumentarij, temelječ na 5 tematskih sklopih, ki ustrezajo komponentam jezika in komunikacije: oblikoslovje in skladnja, pomenoslovje, fonologija, pragmatika in neverbalna komunikacija. Po opravljenem vrednotenju stanja stopnje medjezikovnega zavedanja na šolah bomo izvedli usposabljanje za krepitev medjezikovnega zavedanja v skladu s pristopi sodelovalnega (aktivnega) učenja. Vsebine, ki bodo nastajale med učnim procesom, delavnicami medjezikovnega zavedanja, bo vsak učenec zbiral v svojem digitalnem/fizičnem listovniku medjezikovnega zavedanja, ki bo služil kot osnova za pripravo digitalnega rastočega priročnika za učitelje za urjenje in razvijanje medjezikovnega zavedanja. Poleg digitalnega priročnika bomo skozi projekt vzpostavljali tudi digitalno platformo, s katero želimo ustvariti spletišče za širšo razpravo o kognitivnih razhajanjih med jeziki. Platforma bo zasnovana tako, da bo skladno s principi participativne znanosti vabila k aktivnemu vključevanju laične družbe v znanstvena prizadevanja predlaganega projekta. Z vključevanjem študentov, tj. bodočih pedagoških delavcev, v raziskovalne dejavnosti bomo prispevali tudi k usposabljanju bodočih učiteljev za konkretne pedagoške situacije s poudarkom na poučevanju otrok s priseljenskim ozadjem. V Sloveniji za razliko od tujine zaenkrat ni specifičnih študijskih programov, ki bi poudarjali pomen teh znanj in spretnosti, zato ima projekt tudi potencial, da opozori na to vrzel v izobraževalnem sistemu in zaorje ledino za prihodnje vsebinske izboljšave.