Mala naselbina ob veliki cesti – rimski vikus Navport

Navport predstavlja eno najstarejših rimskih naselbin na območju današnje Slovenije ter ključno najdišče za razumevanje zgodnjerimskega obdobja in romanizacije na prostoru jugovzhodnih Alp. Naselbina, ki je v prvi vrsti živela od trgovine in prometa, je v rimski dobi doživela dinamični razvoj z več vzponi in padci. Sestavljena je bila iz več ločenih naselbinskih jeder (Stara pošta, Dolge njive, Breg, Gradišče). Opažamo, da so se ti deli različno razvijali, ne razumemo pa odnosov med njimi in njihovih funkcij. Namen raziskave je analiza in interpretacija razvoja obcestne vasi Navport med zgodnjo in pozno rimsko dobo. Zanimajo nas oblika in organizacija naselbine v posameznih časovnih horizontih, vloga naselbine v trgovskem sistemu rimskega imperija in po drugi strani vloga naselbine v lokalnem in regionalnem gospodarstvu. V okviru projekta smo si zastavili tri glavne tematske cilje: CILJ 1: Vloga in funkcije posameznih naselbinskih jeder v Navportu in odnosi med njimi. Posvetili se bomo trem naselbinskim jedrom, tj. Dolgim njivam, Bregu in Gradišču. Analizirali bomo dokumentacijo in najdbe iz neobjavljenih raziskav lesenih pilotov iz nabrežja in struge Ljubljanice na območju Dolgih njiv iz leta 1985. Izhajamo iz takrat postavljene hipoteze, da gre za ostanke rimskega pomola ali mostu. Izvedli bomo analizo dokumentacije in najdb z najdišča Kočevarjev vrt na Bregu. Posvetili se bomo vprašanjem poselitve v avgustejskemu obdobju, predvsem odnosu med naselbinskim območjem na Bregu in emporijem na Dolgih njivah. Nadalje nas zanimajo funkcije lesenih stavb na Kočevarjevem vrtu, nenadna sprememba arhitekture v drugi polovici 1. stoletja n. št., ko so lesene stavbe nadomestila zidana skladišča, ponovna sprememba konec 1. st. s postavitvijo velike ograde, skromne sledi poselitve v 3. in 4. st. ter propad naselbine, predvidoma v prvi polovici 5. st. Analizirali bomo dokumentacijo in najdbe z arheoloških izkopavanj na lokaciji Gradišče 5, ki so potekala leta 1992. Posebno nas zanima odnos med novonastalim naselbinskim jedrom na Gradišču in sočasnimi ostanki z Brega. CILJ 2: Trgovina na dolge razdalje ob jantarjevi poti – primer Navporta. Proučevali bomo vpetost Navporta v trgovsko mrežo rimskega imperija med avgustejsko dobo in prvo polovico 5. stoletja n. št. Analizirali bomo uvoženo gradivo iz jasno definiranih proizvodnih centrov, ki izvira iz dobro datiranih kontekstov na območju Dolgih njiv, Brega in Gradišča. Določili bomo vrste in količino uvoženega gradiva v posameznih časovnih horizontih ter rekonstruirali dinamiko vzpostavljanja in opuščanja posameznih trgovskih tokov skozi čas. CILJ 3: Navport kot lokalno produkcijsko središče. Pretekle raziskave so Navport v veliki meri obravnavale kot lokacijo dotoka uvoženih, pretežno italskih izdelkov. Za razumevanje njegove vloge kot lokalnega proizvodnega središča bomo analizirali stratigrafijo in drobne najdbe z arheoloških najdišč Kočevarjev vrt in Gradišče 5. Iskali bomo dokaze o obstoju obrtniških delavnic, proizvodnega odpada, obrtniških pripomočkov in polizdelkov. Zanima nas tudi lokalna (ali regionalna) lončarska proizvodnja, ki se kaže v specifičnih, prostorsko ozko omejenih oblikah keramičnih posod in fabrikatih.  Raziskave bodo prinesle nova vedenja o razvoju naselbine, rimski materialni kulturi, migracijah Italikov na to območje v zgodnji rimski dobi, sobivanju staroselcev in italskih prišlekov, trgovskih tokovih med severno Italijo in srednjim Podonavjem ter vlogi naselbine v lokalnem gospodarstvu.