Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvodine od 1867 do 1929

Ekonomski nacionalizem je bil bistveni del procesa izgradnje države v srednji in jugovzhodni Evropi. V vsaki državi je postala dolgoročna nacionalna kultura, ki je predstavljala alternativno pot k modernizaciji. V teh regijah je obstajala že pred in po prvi svetovni vojni in celo pod državnim nivojem. Ta koncept je treba razumeti kot sestavni del poskusa kolektivne samozavesti. Skoraj vsi sektorji so oblikovali avtonomne in avtohtone operativne strukture nacionalnih gibanj 19. stoletja. Zahteva po ekonomski nacionalni diferenciaciji, ne samo politični, je predstavljala zahtevo nekaterih geografskih regij po ustvarjanju vzporednih kulturnih, političnih in ekonomskih sistemov z očitnimi nacionalnimi razlikami v prebivalstvu. Projekt obravnava dinamiko vzpostavljanja finančnih mrež in razvoja finančnih institucij v luči ekonomskega nacionalizma v srednji in jugovzhodni Evropi. Natančneje, v ospredju so ozemlja, ki so sprva pripadala Avstro-Ogrski; po prvi svetovni vojni so se ta območja znašla v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS). Danes pa pripadata republiki Sloveniji in Srbiji. Študija s primerjalnim pristopom bo preučila dinamiko ustanavljanja finančnega omrežja ter gospodarske in narodnopolitične učinke na slovenskem ozemlju, ki je pripadalo avstrijskemu delu monarhije, in v Vojvodini, ki je bila del ogrske polovice države. Ti dve obrobni območji sta po letu 1918 postali vodilni gospodarski regiji v novi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Projekt se osredotoča na slovensko-nemške odnose v deželah Kranjski in Spodnji Štajerski, ki sta skoraj enakovredno nastali v okviru Kraljevine SHS vključno z odnosi med Srbi in Madžari na južnem Ogrskem (današnja Vojvodina). Tudi ta ozemlja so bila leta 1918 vključena v Kraljevino SHS. Zaradi obsežnosti in časovne omejenosti projekta je treba geografsko natančno razmejiti območja, na katera se bodo raziskave nanašale. Raziskava se osredotoča na obdobje od leta 1867, ko je bila ustanovljena Avstro-Ogrska monarhija. Obdobje dualizma je prineslo nove okoliščine in položaj Ogrske se je povsem spremenil. Zadnja desetletja 19. stoletja je zaznamoval proces nacionalne diferenciacije, kar je še posebej pomembno za razumevanje predlagane teme projekta. Zadnje leto je 1929, ko so se začele dogajati korenite spremembe v širšem, svetovnem merilu. To je bil predvsem čas velike gospodarske depresije. Poleg tega so se v kraljestvu zgodili nekateri pomembni politični dogodki, ki so zahtevali uvedbo kraljeve diktature. Metodološki okvir predlaganega projekta vključuje komplementarne pristope, kot so primerjalnozgodovinski pristop, kvantitativne in kvalitativne metode, mrežna analiza in dve študiji primera. Tako raznolik pristop bo olajšal razumevanje koncepta ekonomskega nacionalizma glede časa in prostora. Primerjava bo služila odkrivanju podobnosti ali razlik. Študija bo omogočila vpogled izven nacionalnih okvirov in problematiko obravnavala v širšem srednjeevropskem kontekstu. Analiza omrežja (network analysis) bo pojasnila geografsko porazdelitev finančnih institucij, povezave, vpliv oddaljenosti in prekrivanja med različnimi vrstami finančnih posrednikov. Raziskovalno delo projekta bo razdeljeno na dve študiji primera. Prva se bo osredotočila na vprašanja vzpostavitve finančnih omrežij, dinamiko in procese razvoja, v okvirih Dvojne monarhije, in sicer na ozemlja Slovenije in Vojvodine. Druga študija primera se bo posvečala razvoj nacionalizma, ki je vplival na gospodarstvo in politiko ter evolucijo tega koncepta na obravnavanih ozemljih v okvirih Avstro-Ogrske monarhije in Kraljevine SHS.