RANLJIVOST ZA RADIKALIZACIJO Z VIDIKA TRAVME

Živimo v izjemno travmatiziranem svetu z velikimi človeškimi in družbenimi stroški. Travme so pogosto posledica toksične kulture, ki je neprimerna za ljudi in povzroča številne bolezni, ki nastanejo zaradi stresa, revščine, socialne izolacije, podnebnih sprememb, degradacije okolja itd. Posamezniki in skupnosti, ujeti v kroge travm, so pogosto gojišče za resne družbene težave in nasilje, vključno s političnim nasiljem. Čeprav je prišlo do znatnega teoretičnega napredka pri razumevanju procesa radikalizacije, je razumevanje kompleksnih interakcij dejavnikov, ki sprožijo radikalizacijo, še vedno izjemno zahtevno. Ena izmed potencialno najbolj plodnih poti raziskovanja radikalizacije, ki se je pojavila v zadnjih letih, je uporaba okvirov, ki temeljijo na travmi, kar je spodbudilo tudi pričujoči podoktorski projekt. Poleg tega bo raziskava vključevala tudi perspektivo socialno-ekoloških sistemov o radikalizaciji, ki ponuja uporaben okvir za razumevanje različnih osebnih, družbenih in kulturnih dejavnikov ter njihovih interakcij, ki lahko povzročijo posameznikovo vpletenost v nasilne skupine. Glavni cilji projekta so a) razširiti in poglobiti znanje o tem, kako travma povečuje ranljivost za radikalizacijo; b) raziskati interakcije med različnimi dejavniki na mikro, mezo in makro ravni. Projekt se bo osredotočil na dve izjemno travmatizirani in radikalizirani regiji, Bližnji vzhod in Zahodni Balkan, s posebnim poudarkom na Libanonu ter Bosni in Hercegovini (BiH). Ker je to področje raziskovanja še v zgodnji fazi in potrebuje dodatne empirične dokaze, bo projekt uporabil raziskavo mešanih metod (natančneje t.i. pojasnjevali zaporedni načrt), ki omogoča zagotavljanje bogatih in izčrpnih podatkov ter primerja kvantitativne in kvalitativne podatke. Poleg tega odraža stališča udeležencev, kar pomeni, da ugotovitve temeljijo na izkušnjah udeležencev. To je izjemno pomembno pri raziskovanju osebnih in občutljivih tem, kot sta travma in radikalizacija. V prvi fazi projekta nam bodo intervjuji z (nekdanjimi) radikaliziranimi osebami omogočili: a) prepoznati travmatične dogodke in osebne travmatične izkušnje, zlasti obremenjujoče izkušnje iz otroštva, ter raziskati pomene, ki jih osebe pripisujejo tem izkušnjam; b) raziskati ali in kako je bila osebna travma preoblikovana skozi pripovedi o kolektivnih izkušnjah, da bi ugotovili vlogo medgeneracijske in zgodovinske travme v procesu radikalizacije; c) raziskati povezave med mikro dejavniki, predvsem travmo ter mezo (radikalno družbeno okolje) in makro dejavniki. V drugi fazi projekta nam bodo rezultati iz prve faze omogočili, da a) oblikujemo instrument za merjenje spremenljivk v študiji, ki bo izboljšal razumevanje, kako izpostavljenost travmi povečuje ranljivost za radikalizacijo, in b) izmerimo ranljivost za radikalizacijo skozi prizmo travme med mladimi v Libanonu in BiH. V zadnji fazi projekta bomo povzeli in interpretirali tako kvalitativne kot kvantitativne rezultate. Rezultati raziskave bodo koristni na več ravneh. Zagotovili bomo inovativen vpogled v zapleten proces radikalizacije, ki lahko tako akademikom, praktikom in skupnosti pomaga razviti globlje razumevanje korenin radikalizacije ter oblikovati ustrezne intervencije za deradikalizacijo in boj proti radikalizaciji.