Kombinirana uporaba analiz padavinskih dogodkov in sledilnih poskusov za določitev značilnosti pretoka in prenosa snovi v kraških vodonosnikih

Za kraška območja je značilna topnost karbonatnih kamnin. V njih se razvije prevladujoč hiter tok vode skozi razpoke in kanale. To tvori kraške vodonosnike, ki imajo zelo pomembno vlogo, saj oskrbujejo velik del svetovnega prebivalstva. Pogoji napajanja so skupaj z notranjimi značilnostmi kraškega vodonosnika najpomembnejši dejavniki, ki določajo delovanje kraških vodonosnikov. Voda, ki se infiltrira v vodonosnik, lahko izvira iz padavin (dež in sneg), ki padejo na kraško območje (avtogeno napajanje) ali pa se zbira v sosednjih območjih relativno netopnih kamnin in priteka v kras kot ponikalnica (alogeno napajanje). Zato je razumevanje teh procesov bistvenega pomena za načrtovanje ustrezne rabe in varovanja kraških vodnih virov. Tipičen primer binarnega kraškega vodonosnika se nahaja na južnem robu Planinskega polja v jugozahodni Sloveniji in ga drenirata izvira Malenščica in Unica. Za zaledje izvirov je značilna kompleksna zgradba in mreža ponikalnic, izvirov in toka podzemne vode. Poleg tega izvir Malenščice služi za oskrbo z vodo skoraj 23.000 prebivalcem. Dosedanje geomorfološke, speleološke, geološke in hidrogeološke študije ter več sledilnih testov so opredelili in potrdili povezave podzemnih tokov na izbranem študijskem območju izvira Malenščice. Poleg tega so občasno spremljali naravna sledila in redno izvajali kemične in mikrobiološke analize vzorcev vode. Na žalost niso bile opravljene hkratne meritve v ponikalnicah in jamah z dostopom do podzemne vode na prispevnem območju izvira Malenščice, da bi dodatno raziskali ta razmerja. Na izbranem študijskem območju multidisciplinarni pristop za preučevanje posameznih padavinskih dogodkov še ni bil izveden. Predlagani projekt se bo zato osredotočil na izvir Malenščice, regionalni vodni vir, ki je potencialno ogrožen in ga je treba bolje razumeti, da bi zagotovili kakovost vode v prihodnosti. Glavni cilj je z multidisciplinarnimi analizami raziskati vpliv posameznih padavinskih dogodkov na odziv kraškega vodonosnika, ugotoviti vlogo procesov napajanja ob različnih hidroloških razmerah ter preučiti, kako se količina in kakovost vode v različnih opazovalnih točkah spreminjata ob posameznem padavinskem dogodku. Poleg tega bo izboljšan konceptualni model proučevanega kraškega vodonosnika podlaga za ustrezne akcijske načrte za zaščito izvira Malenščice kot regionalno pomembnega vira pitne vode. V sklopu projekta bodo vzpostavljene obsežne hidrološke in meteorološke meritve, ki vključujejo zvezne meritve izbranih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, vzorčenje vode za analizo njene kakovosti, meritve pretokov in meritve padavin. Te meritve bodo v času dveh padavinskih dogodkov v bistveno različnih hidroloških razmerah dopolnjene s pogostim vzorčenjem vode za glavne ione in mikrobiološke kazalce. V hidroloških razmerah, ki omogočajo hiter prenos onesnaženja, bo izveden tudi kombinirani sledilni poskus, kjer bosta dve točki injiciranja alogeni in avtogeni vir napajanja v neposrednem zaledju izvira Malenščica. Izvedena bo analiza časovnih vrst več posameznih padavinskih dogodkov, da se izlušči nabor hidroloških in hidrokemijskih parametrov, ki se lahko nadalje uporabijo za multivariatno analizo. Rezultati bodo pripomogli k boljšemu razumevanju značilnosti pretoka in prenosa snovi v zaledju kraškega vodonosnika. Za dodatno ovrednotenje rezultatov bo uporabljen konceptualni model. Celovito študijo bi lahko v prihodnje uporabili pri izdelavi analiz tveganja v okviru načrtovanja zaščite vodnega vira Malenščice.