Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj pokrajine v pliocenu in kvartarju na območju jugovzhodnega alpskega predgorja (Slovenija): vzpostavitev alostratigrafije na podlagi geomorfologije, sedimentologije in geokronologije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
, Medgorski bazen, alpsko predgorje, pliocensko-kvartarni terestrični sediment, rečni sediment, rečne terase, morfometrija, sedimentologija kvartarja, provenienca, terestrični kozmogeni nuklidi, optično stimulirana luminiscenca, alostratigrafija
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
34,73
A''
0
A'
12,19
A1/2
12,19
CI10
20
CImax
7
h10
3
A1
0,11
A3
0,65
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  3,5 
Scopus  14  10  3,33 
Organizacije (1) , Raziskovalci (1)
0215  Geološki zavod Slovenije
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38184  dr. Eva Mencin Gale  Geologija  Vodja  2023 - 2025  80 
Povzetek
Razvoj pokrajine v pliocenu in kvartarju je bil pod močnim vplivom podnebnih sprememb in tektonskih premikov. Te spremembe so bile še posebej izrazite v izredno dinamičnem območju evropskih Alp in njihovega predgorja, kjer so se odlagali pliocensko-kvartarni terestrični sedimenti. Na območju jugovzhodnega alpskega predgorja (Slovenija) so pliocensko-kvartarni rečni sedimenti odloženi v več medgorskih bazenih. Sedimenti so ohranjeni v sistemih teras, pri čemer so starejše pliocensko-zgodnjepleistocenske terase ohranjene na najvišjih, mlajše srednje-poznopleistocenske pa na najnižjih predelih. Raziskave tovrstnih sedimentov zahtevajo celosten pristop, ki vključuje geomorfološke analize, analize sestave sedimentov in določitve starosti. Glavni izziv pri rekonstrukciji razvoja pokrajine v pliocenu-kvartarju je pomanjkanje podatkov iz celotnega stratigrafskega zaporedja, sistematičnega datiranja sedimentov in kvantitativne analize površja. Glavni cilj predlaganega podoktorskega temeljnega raziskovalnega projekta je zapolnitev vrzeli v slovenski kvartarni stratigrafiji s formalizacijo alostratigrafskih enot v slovenjgraškem, nazarskem, celjskem, velenjskem in dravsko-ptujskem medgorskem bazenu z uporabo geomorfoloških, sedimentoloških in kronoloških metod. V delovnem paketu 1 bom z uporabo kvantitativnih morfometričnih metod kvantificirala tektonski vpliv na nastanek teras. Izračun več morfometričnih parametrov bo omogočil objektivno primerjavo posameznih bazenov. V delovnem paketu 2 bom izvedla sedimentološke analize srednje-poznopleistocenskih sedimentov z namenom rekonstrukcije sedimentacijskega okolja, ter opredelitev sedimentacijskih in post-sedimentacijskih procesov. Delovni paket 3 bo obsegal litološko analizo klastov, ki bo nakazala izvor srednje-poznopleistocenskih sedimentov. Rezultati bodo razkrili izvorna območja sedimentov in, v povezavi s prejšnjimi raziskavami pliocensko-zgodnjepleistocenskih sedimentov, opredelili razvoj rečne mreže v pliocenu-kvartarju. V delovnem paketu 4 bodo izvedene numerične datacije z metodo optično stimulirane luminiscence in terestričnimi kozmogenimi nuklidi. Pridobljene starosti bodo osnova za določitev začetka odlaganja sedimentov in izračuna hitrosti sedimentacije in dvigovanja površja. V okviru delovnega paketa 5 bom izvedla sklepno sintezo pridobljenih morfoloških, sedimentoloških podatkov ter datacij za formalizacijo aločlenov, aloformacij in alogrup. Predlagani projekt bo predstavljal prvo kvantitativno kronološko raziskavo v večini obravnavanih bazenov. V povezavi z rezultati morfometrije bodo izračuni hitrosti sedimentacije in dvigovanja površja pomembno prispevali k področju aktivne tektonike in s tem potresne nevarnosti. Nova dognanja bodo zapolnila vrzel v slovenski kvartarni geologiji z uvedbo alostratigrafskih enot. Rezultati bodo omogočili korelacijo pliocensko-kvartarnega zaporedja ne le v Sloveniji, temveč tudi na območju alpskega predgorja. Poleg tega bodo rezultati projekta omogočili umestitev slovenske kvartarne stratigrafije v okvire celotnega območja alpskega orogena.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno