Projekti / Programi
Razvoj pokrajine v pliocenu in kvartarju na območju jugovzhodnega alpskega predgorja (Slovenija): vzpostavitev alostratigrafije na podlagi geomorfologije, sedimentologije in geokronologije
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
, Medgorski bazen, alpsko predgorje, pliocensko-kvartarni terestrični sediment, rečni sediment, rečne terase, morfometrija, sedimentologija kvartarja, provenienca, terestrični kozmogeni nuklidi, optično stimulirana luminiscenca, alostratigrafija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
2
|
9
|
7
|
3,5
|
Scopus |
3
|
14
|
10
|
3,33
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (1)
0215 Geološki zavod Slovenije
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
38184 |
dr. Eva Mencin Gale |
Geologija |
Vodja |
2023 - 2025 |
80 |
Povzetek
Razvoj pokrajine v pliocenu in kvartarju je bil pod močnim vplivom podnebnih sprememb in tektonskih premikov. Te spremembe so bile še posebej izrazite v izredno dinamičnem območju evropskih Alp in njihovega predgorja, kjer so se odlagali pliocensko-kvartarni terestrični sedimenti. Na območju jugovzhodnega alpskega predgorja (Slovenija) so pliocensko-kvartarni rečni sedimenti odloženi v več medgorskih bazenih. Sedimenti so ohranjeni v sistemih teras, pri čemer so starejše pliocensko-zgodnjepleistocenske terase ohranjene na najvišjih, mlajše srednje-poznopleistocenske pa na najnižjih predelih. Raziskave tovrstnih sedimentov zahtevajo celosten pristop, ki vključuje geomorfološke analize, analize sestave sedimentov in določitve starosti. Glavni izziv pri rekonstrukciji razvoja pokrajine v pliocenu-kvartarju je pomanjkanje podatkov iz celotnega stratigrafskega zaporedja, sistematičnega datiranja sedimentov in kvantitativne analize površja.
Glavni cilj predlaganega podoktorskega temeljnega raziskovalnega projekta je zapolnitev vrzeli v slovenski kvartarni stratigrafiji s formalizacijo alostratigrafskih enot v slovenjgraškem, nazarskem, celjskem, velenjskem in dravsko-ptujskem medgorskem bazenu z uporabo geomorfoloških, sedimentoloških in kronoloških metod. V delovnem paketu 1 bom z uporabo kvantitativnih morfometričnih metod kvantificirala tektonski vpliv na nastanek teras. Izračun več morfometričnih parametrov bo omogočil objektivno primerjavo posameznih bazenov. V delovnem paketu 2 bom izvedla sedimentološke analize srednje-poznopleistocenskih sedimentov z namenom rekonstrukcije sedimentacijskega okolja, ter opredelitev sedimentacijskih in post-sedimentacijskih procesov. Delovni paket 3 bo obsegal litološko analizo klastov, ki bo nakazala izvor srednje-poznopleistocenskih sedimentov. Rezultati bodo razkrili izvorna območja sedimentov in, v povezavi s prejšnjimi raziskavami pliocensko-zgodnjepleistocenskih sedimentov, opredelili razvoj rečne mreže v pliocenu-kvartarju. V delovnem paketu 4 bodo izvedene numerične datacije z metodo optično stimulirane luminiscence in terestričnimi kozmogenimi nuklidi. Pridobljene starosti bodo osnova za določitev začetka odlaganja sedimentov in izračuna hitrosti sedimentacije in dvigovanja površja. V okviru delovnega paketa 5 bom izvedla sklepno sintezo pridobljenih morfoloških, sedimentoloških podatkov ter datacij za formalizacijo aločlenov, aloformacij in alogrup.
Predlagani projekt bo predstavljal prvo kvantitativno kronološko raziskavo v večini obravnavanih bazenov. V povezavi z rezultati morfometrije bodo izračuni hitrosti sedimentacije in dvigovanja površja pomembno prispevali k področju aktivne tektonike in s tem potresne nevarnosti. Nova dognanja bodo zapolnila vrzel v slovenski kvartarni geologiji z uvedbo alostratigrafskih enot. Rezultati bodo omogočili korelacijo pliocensko-kvartarnega zaporedja ne le v Sloveniji, temveč tudi na območju alpskega predgorja. Poleg tega bodo rezultati projekta omogočili umestitev slovenske kvartarne stratigrafije v okvire celotnega območja alpskega orogena.