Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Hidroekološko utemeljeno delovanje pretočnih rečnih akumulacij za učinkovito upravljanje sedimentov in proizvodnjo električne energije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
rečni sedimenti; spreminjajoči hidrološki pogoji; hidroenergetski zadrževalniki HE na spodnji Savi, Slovenija; skrb za okolje; trajnostne rešitve za upravljanje s sedimenti; strategija aktivnega upravljanja s sedimenti
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
18.181,48
A''
3.409,12
A'
9.911,57
A1/2
11.906
CI10
25.372
CImax
861
h10
69
A1
63,09
A3
22,29
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  1.127  29.312  25.011  22,19 
Scopus  1.217  33.292  28.362  23,3 
Organizacije (2) , Raziskovalci (31)
0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  385 
2.  38109  dr. Mateja Klun  Vodarstvo  Vodja  2023 - 2025  88 
3.  08354  dr. Andrej Kryžanowski  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  482 
4.  53600  dr. Tamara Kuzmanić  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2023  20 
5.  38531  dr. Klaudija Lebar  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2024  138 
6.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  1.573 
7.  27533  dr. Sašo Petan  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  95 
8.  56910  Žan Pleterski  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  31 
9.  29190  dr. Gašper Rak  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  283 
10.  24342  dr. Simon Rusjan  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  318 
11.  16258  dr. Mojca Šraj  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  784 
12.  10924  dr. Andrej Vidmar  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  328 
13.  56112  Mojca Vilfan    Tehnični sodelavec  2023 - 2025  43 
14.  37446  dr. Katarina Zabret  Vodarstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  129 
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54685  Dominik Božič  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2023  48 
2.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2025  2.027 
3.  25622  dr. David Kocman  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  380 
4.  52052  dr. Katarina Kozlica  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2024  55 
5.  55787  Pia Leban  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  22 
6.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2023 - 2025  527 
7.  08314  dr. Radmila Milačič Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  836 
8.  53460  dr. Rok Novak  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2023  97 
9.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  1.227 
10.  57078  Brina Pavlovič  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  11 
11.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  708 
12.  55805  Anja Vehar  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  39 
13.  36350  dr. Janja Vidmar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  155 
14.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2023 - 2025  722 
15.  53459  dr. Klara Žagar  Geologija  Mladi raziskovalec  2023  163 
16.  54691  Tjaša Žerdoner  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  29 
17.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  349 
Povzetek
Voda je nepogrešljiva in eden najpomembnejših virov za človeka. Z naraščanjem prebivalstva in s tem povezanimi večjimi potrebami po vodi za urbani, gospodarski in industrijski razvoj, ter zaradi podnebnih sprememb postaja pomanjkanje vode vse večji svetovni problem. Podnebne spremembe se kažejo v postopnem zviševanju temperatur, kar ima za posledico daljša sušna obdobja, ki jim pogosto sledijo intenzivne padavine, ki povzročajo poplave in erozijo. Spreminjajoči hidrološki pogoji zahtevajo prilagoditev upravljanja z vodami. Gradnja zadrževalnikov za vodo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah (HE), ponuja možnost prilagajanja upravljanja z vodo in njene uporabe za različne namene. Pri tem je treba upoštevati, da hidroenergetski zadrževalniki HE spreminjajo dinamiko prenosa sedimenta in lahko negativno vplivajo na vodno okolje in žive organizme. Na spodnji Savi v Sloveniji je bilo med letoma 1993 in 2017 zgrajenih 5 pregrad HE v kaskadnem sistemu. V hidroenergetskih zadrževalnikih so se nakopičile velike količine sedimenta, ki jih bo potrebno odstraniti. Odlaganje sedimenta v akumulacijskih bazenih in potreba po odstranjevanju potencialno onesnaženih sedimentov iz zadrževalnikov, predstavlja veliko težavo tako v Sloveniji kot tudi drugje v svetu. Upravljanje sedimentov ob spreminjajočih hidroloških pogojih je izziv svetovnih razsežnosti. Obstoječe prakse ravnanja s sedimenti v vodnih zadrževalnikih po svetu so večinoma slabe in vodijo do izgube večnamenske vloge takšnih objektov. Zaradi nalaganja sedimentov se volumen vode v zadrževalnikih in s tem razpoložljivost vode za uporabo v različne name zmanjšuje, poslabšajo pa se tudi življenjski pogoji za vodne organizme in samočistilna sposobnost vodnega telesa. Dodatno težavo predstavlja onesnažen sediment. Napredna, celostna strategija upravljanja sedimentov, ki vključuje vse elemente naravnega cikla premeščanja/odlaganja in okoljske vidike povezane s potencialnim onesnaževanjem sedimentov iz točkovnih in netočkovnih virov, ponuja trajnostne rešitve upravljanja s sedimenti. V predlaganem projektu bomo razvili novo, aktivno strategijo upravljanja rečnih sedimentov v zadrževalnikih HE na spodnji Savi ob upoštevanju spreminjajočih hidroloških pogojev. Strategija bo v največji možni meri usmerjena v zagotavljanje naravne dinamike premeščanja sedimentov ob upoštevanju njihove okoljske sprejemljivosti. Uporabili bomo celostni pristop, ki vključuje podrobno analizo hidravličnih razmer v hidroenergetskih zadrževalnikov in s tem povezane procese usedanja, pa tudi analizo in identifikacijo izvorov onesnažil, ujetih v nanosih sedimentov. Simulacije transporta/odlaganja sedimenta bomo opravili na osnovi pridobljenih podatkov o velikosti sedimenta z meritvami batimetrije dna hidroenergetskih zadrževalnikov, ter z uporabo različnih simulacijskih orodij (2D in 3D), vključno z ustreznimi podatki o onesnaženju sedimenta. Na podlagi zbranih podatkov o prisotnosti nevarnih snovi ter identifikacije in kvantifikacije virov onesnaževanja z naprednimi metodami masne spektrometrije bo mogoče določiti možne ukrepe, kako odstraniti sedimente oziroma jih ponovno uporabiti. Razvit načrt upravljanja sedimentov za verigo HE na spodnji Savi bo prispeval k ponovni vzpostavitvi zveznega pretoka (kontinuitete) sedimenta v reki in izboljšanju pogojev za vodne organizme ter ekološkega stanja reke Save. Kljub globalnim problemom upravljanja s sedimenti v zadrževalnikih, tak celovit, inovativen pristop, ki interdisciplinarno upošteva procese premeščanja/usedanja sedimentov, karakterizacijo in identifikacijo virov onesnaževanja ter modeliranje hidroloških in hidravličnih procesov ob podpori okoljskih podatkov, kolikor nam je znano, do sedaj še ni bil razvit in aplikativno uporabljen. Razvita strategija ravnanja s sedimenti se lahko uporabi tudi za druge hidroenergetske zadrževalnike HE na rekah s hudourniškim značajem, tako v Sloveniji kot drugje po svetu.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno