Geodetska znamenja kot materialni pričevalci razvoja geodetskih mrež na Slovenskem

Zaradi potreb po zagotavljanju lastninskih pravic na nepremičninah, obdavčitvi ter vojaški obrambi ozemlja so na slovenskem ozemlju pričeli sredi 18. stoletja izvajati sistematične geodetske vzpostavitve in izmere trigonometričnih mrež, ki so predstavljale osnovo koordinatnim sistemom, topografskim in zemljiškokatastrskim izmeram. Različne geodetske točke trigonometričnih mrež in druge točke so materializirane z različnimi vrstami in oblikami geodetskih znamenj (zidani stolpi, stebri, kvadri iz različnih naravnih kamnov ali betona, železni čepi različnih izvedb, itd.), ki so odvisne od časa, značilnosti mreže in načina izmere. Geodetska stroka preko izobraževalnega poslanstva Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter reguliranja praktičnih postopkov geodetske izmere za katere skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije skrbi za pravilno strokovno izvedbo geodetskih meritev. Obstaja pa še pomemben tretji steber geodetskih vedenj, ki za enkrat še ni nikjer popisan. To so geodeti z dolgoletnimi terenskimi izkušnjami, ki so v sklopu svoje strokovne prakse razvili postopke, kako najbolj optimalno izvesti posamezne geodetske meritve v odvisnosti od načina vzpostavitve geodetskih mrež in lokalnih danosti terena, ki so ga obravnavali (npr. posedanje tal na območjih rudarske dejavnosti, ohranjenost različnih tipov stabilizacij geodetskih točk …). Zato je osnovni namen tega projekta zbiranje lokalnih geodetskih praks preko znanstvenih intervjujev, ki jih bomo opravili z izbranimi geodeti. Želimo predvsem zbrali in strokovno ovrednotili, tudi s pomočjo podrobnega pregleda arhivskih virov, lokalne geodetske prakse še iz obdobja t. i. klasične geodetske izmere. Tem grozi, da bodo popolnoma pozabljene, saj je leta 2006 z uradno vpeljavo GNSS-izmere, klasična geodetska izmera v praksi izgubila na svojem pomenu. Zato bomo raziskovalne intervjuje izvajali predvsem z upokojenimi geodeti, ki so terensko izmero pretežno izvajali še v času klasične izmere. Le na ta način bomo lahko čim več lokalnih geodetskih praks iztrgali pozabi. Ti intervjuji nam bodo omogočili, da bomo lahko regionalno ocenili delež ohranjenosti geodetskih znamenj iz obdobij različnih preteklih sistematičnih geodetskih izmer mrež, ki so bile na naših tleh izvedene v zadnjih več kot 200 letih. S tem bomo lahko identificirali, opisali in ovrednotili tudi zgodbe, ki se vežejo na posamezne geodetske mreže in geodetska znamenja. Obravnavali bomo tako geodetske kot tudi lokalne zgodbe, kjer geodetsko znamenje še danes predstavlja sidro za ohranjaje kolektivnega spomina na pretekle dogodke, ki so se dogajali v njegovi okolici. Osredotočili se bomo predvsem na geodetska znamenja, ki predstavljajo točke horizontalnih geodetskih mrež in zemljiškokatastrske točke na mejah katastrskih občin. Nekatera geodetska znamenja, ki so jih postavili v okviru prvih geodetskih izmer na naših tleh, so imela hkrati tako vlogo zemljiškokatastrske točke kot točke trigonometrične mreže. Meje katastrskih občin pa se naslanjajo na še starejše meje zemljiških gospostev, zato na njih lahko občasno najdemo tudi več kot 200 let stare tipe stabilizacij geodetskih točk. S pomočjo tako zbranih vedenj o preteklih geodetskih mrežah in izmerah ter identificiranih posameznih zgodbah vezanih na geodetska znamenja bomo izvedli tudi obširno akcijo promocije geodetskih znamenj med splošno javnostjo. Saj je zavedanje o pomenu geodetskih točk med splošno javnostjo zelo majhno, zaradi česar velikokrat pride tudi do uničenja tako novih kot tudi starih geodetskih točk, ki so predstavljale že pomembno kulturno dediščino. Končni cilj naloge je izgradnja zakladnice strokovnih znanj, ki opisujejo značilnosti različnih lokalnih izmer pred letom 2006, da preprečimo njihovo pozabo ter vzpostavimo preventivno varovalo, kje in kako je mogoče ponovno uvesti klasično geodetsko izmero v geodetskih mrežah, če pride do namernih oviranj GNSS-satelitskih sistemov zaradi prihodnjih nezanesljivih geopolitičnih dogodkov.