Projekti / Programi
Raziskave skoraj suhega kriogenega odrezavanja za doseganje čistejše proizvodnje z manj odpadki v serijski avtomobilski industriji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
Innovativne tehnologije, Čista obdelava, Energetska učinkovitost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
181
|
4.976
|
4.659
|
25,74
|
Scopus |
217
|
6.351
|
5.936
|
27,35
|
Organizacije (2)
, Raziskovalci (12)
0782 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22240 |
dr. Radovan Dražumerič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
81 |
2. |
38903 |
dr. Jaka Dugar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
44 |
3. |
50688 |
dr. Awais Ikram |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
32 |
4. |
54942 |
dr. Deepa Kareepadath Santhosh |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
5 |
5. |
51942 |
Luka Kastelic |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
45 |
6. |
50820 |
dr. Matjaž Kern |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
61 |
7. |
23470 |
dr. Peter Krajnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
242 |
8. |
17076 |
dr. Davorin Kramar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
481 |
9. |
26559 |
dr. Franci Pušavec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2023 - 2025 |
666 |
10. |
39196 |
dr. Luka Sterle |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
45 |
0119 HIDRIA, razvoj in proizvodnja avtomobilskih in industrijskih sistemov, d.o.o.
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
25465 |
dr. Valter Gruden |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
7 |
2. |
30908 |
dr. Jani Kenda |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
31 |
Povzetek
Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov in Evropski zeleni dogovor so določili smernice za trajnostno upravljanje neobnovljivih virov energije ter višje standarde varovanja zdravja in okolja. Ta načela se uporabljajo na vseh področjih, tudi v proizvodnji, kjer je mogoče zmanjšati porabo energije, onesnaževanje okolja, povečati učinkovitost in izboljšati kakovost končnih izdelkov ter uporabiti nove tehnologije, kot je kriogena obdelava. Z uvedbo kriogene obdelave na osnovi tekočega ogljikovega dioksida (LCO2) se odpravlja potreba po strupenih emulzijah, hkrati pa se izboljšujeta čistoča in ekonomičnost proizvodnih procesov.
Kriogena obdelava je tehnologija v razvoju, prve industrijske aplikacije pa se pojavljajo v tujini. Projekt predlaga uporabo enokanalnega principa kriogene obdelave za dovod mešanice LCO2 in olja, kar predstavlja preboj na področju kriogene obdelave in odpira nove možnosti za znanstvene raziskave in industrijsko uporabo. Projekt vključuje sodelovanje med Fakulteto za strojništvo, UNI-LJ in Hidrio d.d., njegov cilj pa je analizirati, optimizirati in implementirati kriogeno obdelavo v serijski proizvodnji aluminijastih komponent za avtomobilsko industrijo. Konvencionalne emulzije, ki se uporabljajo pri strojni obdelavi, so zelo nečiste, tako z vidika zagotavljanja končne čistosti obdelanih komponent kot tudi onesnaževanja delovnega prostora. Kriogena obdelava ponuja bistveno boljše možnosti hlajenja in mazanja, kar omogoča povečanje procesnih parametrov in s tem večjo produktivnost. Za uspešen prenos tehnologije kriogene obdelave iz raziskovalnega v industrijsko okolje so potrebni skrbno načrtovanje, ekonomska ocena in analiza ustreznih procesov. Projekt vključuje optimizacijo vplivnih izhodnih parametrov procesa, kot so produktivnost, obstojnost rezalnega orodja in integriteta/čistoča obdelane površine, ter minimalno porabo hladilnih in mazalnih medijev, da se zagotovi čim manjše onesnaževanje delovnega prostora in poraba osnovnih surovin. Vzporedno se razvijajo namenska rezalna orodja za kriogeno obdelavo.
Prenos tehnologije iz raziskav v industrijo vključuje uporabo pridobljenega znanja o obdelovalnih strojih za uspešno implementacijo strojne opreme za kriogeno obdelavo. Vsi koraki, ki vodijo do čim bolj ekonomičnega procesa, se izvajajo načrtovano, hkrati pa so popolnoma združeni z vidika industrije 4.0 in enostavnosti uporabe. Ugotovitve raziskav so potrjene s primerjavo primerjalnih parametrov procesa, pridobljenih v raziskovalnem okolju, s tistimi, pridobljenimi na dejanskem industrijskem procesu, kar zagotavlja veljavnost celotnega raziskovalnega procesa ter preverja zagotavljanje kakovosti in čistosti končnega obdelanega izdelka in delovnega prostora. Ekonomska analiza rezultatov projekta na industrijskem primeru testno uporabljene tehnologije kriogene obdelave zagotavlja koristen vpogled v izvedljivost naložb in priložnosti za nadaljnje sodelovanje na domačem in mednarodnem trgu. Projektno delo prijaviteljem omogoča tudi pridobitev novih temeljnih znanj s področja industrializacije tehnologije kriogene obdelave, kar vodi k večji globalni konkurenčnosti in večji prepoznavnosti Slovenije na tem področju.
Cilj predlaganega projekta je tako implementacija kriogene obdelave v proizvodnjo aluminijastih komponent za avtomobilsko industrijo. Projekt vključuje uporabo enokanalnega principa za dovajanje LCO2 in olja, optimizacijo vplivnih izhodnih parametrov procesa ter potrditev rezultatov raziskav s primerjavo z dejanskimi industrijskimi procesi. Ekonomska analiza rezultatov projekta in pridobitev temeljnega znanja na tem področju bosta povečala globalno konkurenčnost in prepoznavnost Slovenije pri industrializaciji tehnologije kriogene obdelave.