Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Učinkovitost izrabe materialnih virov v majhnih modularnih reaktorjih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.03.00  Tehnika  Energetika   

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
gorivo, elektrika, odpadki, energija, ogljik, materiali, izračuni, sredica, odlaganje, nevtroni, Monte Carlo, simulacija, cepitev, razpad, razpadna toplota, odlagališče, izrabljeno gorivo, radiotoksičnost, nuklid, mali modularni reaktorji
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.385,43
A''
478,64
A'
3.865,88
A1/2
5.556,95
CI10
23.479
CImax
2.443
h10
52
A1
26,34
A3
15,35
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  1.161  22.399  18.404  15,85 
Scopus  1.156  24.798  20.731  17,93 
Organizacije (1) , Raziskovalci (12)
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38278  dr. Klemen Ambrožič  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  131 
2.  31776  dr. Dušan Čalič  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  96 
3.  39521  dr. Tanja Goričanec  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2023 - 2025  114 
4.  04538  dr. Marjan Kromar  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  329 
5.  19167  dr. Igor Lengar  Materiali  Raziskovalec  2023 - 2025  1.367 
6.  52752  Jan Malec  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  69 
7.  52060  dr. Anže Pungerčič  Energetika  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  77 
8.  32163  dr. Vladimir Radulović  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  395 
9.  27819  dr. Luka Snoj  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  2.095 
10.  08557  dr. Andrej Trkov  Energetika  Vodja  2023 - 2025  819 
11.  15742  Bojan Žefran    Tehnični sodelavec  2023 - 2025  157 
12.  29546  dr. Gašper Žerovnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2023  239 
Povzetek
Leta 2015 je 195 držav sprejelo prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni dogovor, katerega je cilj ohraniti dvig povprečne globalne temperature znatno pod 2 °C, zato so potrebne prenove globalne proizvodnje in porabe energije. Zaradi vse večjih stroškov kapitala so v ospredje prišle male in srednje velike jedrske elektrarne, tako imenovani SMR reaktorji (small modular reactors), ki nudijo večjo prilagodljivost, kot večje enote. Poznamo več tipov SMR reaktorjev, ki se razlikujejo po velikosti, razvoju, tipu primernega reaktorskega hladila oziroma moderatorja. Pri danem projektu se bomo osredotočili na tlačnovodne reaktorje kot so NuScale (USA), ACP100 (Kitajska) in podobni, ki so že v gradnji oziroma izpolnjujejo vse varnostne zahteve za obratovanje. SMR reaktorji imajo v principu zaradi manjše sredice reaktorja večji pobeg nevtronov iz sredice, zato je s stališča transporta nevtronov pričakovati slabše izkoristke. Zaradi tega je zasnova tovrstnih reaktorjev prilagojena, da delno kompenzira izgube nevtronov iz sredice. Npr. zasnova NuScale sredice uporablja reflektor, ki del pobeglih nevtronov sipa nazaj v sredico. V splošnem velja, da je ravnanje z odpadki (visoko, srednje in nizko radioaktivnimi odpadki) odvisno od nastajanja radionuklidov v reaktorju, le-to pa je odvisno od geometrije, materialne sestave goriva, moderatorja in ostalih komponent. Proizvajalci novih manjših reaktorjev se v prosto dostopnih dokumentih navadno izognejo natančnim informacijam o vrsti in nastajanju radioaktivnih odpadkov. Raziskovalci na univerzi Pensilvanija so na podlagi enostavnih fizikalnih principov ugotovili, da je količina odpadkov na normirano enoto energije večja v primerjavi z obstoječimi reaktorji. Ocenili so, da je volumen izrabljenega goriva večji za faktor 1.7 v primerjavi z obstoječimi tlačnovodnimi reaktorji, kar je v nasprotju z napovedmi, ki jih promovirajo proizvajalci tovrstnih reaktorjev. Tovrstne površne analize lahko ovržemo samo z natančnimi izračuni. Glavni cilj projekta je analizirati vse procese nastajanja odpadkov, od visoko radioaktivnih odpadkov (izrabljeno gorivo), do nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo med obratovanjem, izvesti analizo poškodb reaktorske tlačne posode ter rezultate primerjati s konvencionalnimi tlačnovodnimi jedrskimi reaktorji. V sklopu projekta bomo naredili preračune pobega nevtronov iz sredice, izračunali materialno sestavo izrabljenega goriva, iz česar je potem možno enostavno izračunati integralne parametre kot sta aktivnost in zakasnela toplota. Ocenili bomo vpliv le-teh na različne konceptualne možne rešitve po prenehanju obratovanja danih reaktorjev. Analizirali bomo rešitve povezane z začasnim odlaganjem goriva v suho skladišče, končno odlagališče ali pa morebitno predelavo goriva za ponovno uporabo. Opravili bomo analizo aktivacije reaktorske tlačne posode, saj je le-ta pomemben faktor po izteku življenjske dobe tovrstnih reaktorjev. Dodatno bomo analizirali sevalne poškodbe reaktorske tlačne posode in drugih komponent oziroma analizirali staranje tlačne posode ter rezultate primerjali s konvencionalnimi tlačnovodnimi jedrskimi reaktorji. Vse rezultate bomo normirali na enoto proizvedene električne energije zaradi primerjave z obstoječimi tlačnovodnimi reaktorji, npr. NEK. Predlagane raziskave bomo opravili za konstantno obratovanje reaktorjev na polni moči (t.i. pasovni način), kakor tudi v načinu sledenja bremenu. Vse izračune bomo opravili z uporabo metode ROM-ICM in metode Monte Carlo transporta delcev, ki sta primerni metodi za tovrstne manjše reaktorje. Uporabili bomo različna orodja, s katerimi imamo že izkušnje. Z danimi rezultati bomo odgovorili na vprašanje glede količine in radiotoksičnosti odpadkov, ki ima pomemben ekonomski in socialni vidik, saj je običajno to tema, ki je zanimiva za širšo sprejemljivost jedrske energije v javnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno