Materialna kultura plemstva na Slovenskem v poznem srednjem in zgodnjem novem veku

Predlagani raziskovalni projekt se bo ukvarjal z materialno kulturo plemstva na Slovenskem v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Slovensko zgodovinopisje tej temi namenja pozornost šele od devetdesetih let prejšnjega stoletja, a so študije ostale tako prostorsko kot časovno omejene. Osredotočene so namreč večinoma le na kranjsko plemstvo in na obdobje 17. in 18. stoletja, zato ne morejo dati popolnejšega pregleda nad materialno kulturo vodilnega družbenega sloja skozi daljši časovni razpon. Do želenih rezultatov lahko pridemo le z vključitvijo vseh zgodovinskih dežel in pokrajin na tleh današnje Republike Slovenije, torej Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorja in Prekmurja. Kljub temu da gre za geografsko majhen prostor, je bil kar se tiče vprašanja materialne kulture plemstva zelo raznolik. Tu so se namreč prepletali vplivi iz vseh smeri, najbolj so prevladovali nemški in italijanski. Opaziti je mogoče občutne razlike med posameznimi deželami, kajti življenjski standard kranjskega in koroškega plemstva je bil nižji od štajerskega. In ne samo to, zaznamo lahko tudi globoko razslojenost plemstva znotraj posameznih dežel. Plemiški naslov namreč ni nujno pomenil bivanja v razkošnem dvorcu, kajti preliminarne raziskave so pokazale, da je nemalo plemičev živelo zelo skromno in svojemu stanu povsem neprimerno. Predlagani raziskovalni projekt se bo oprl na širok nabor raznovrstnih zgodovinskih virov. Dosedanje raziskave temeljijo skoraj izključno le na analizi arhivskega gradiva, zanemarile pa so kulturnozgodovinske zbirke v muzejih in nepremične spomenike. Pomen pisnih virov za obravnavano tematiko nikakor ni sporen, toda le z upoštevanjem vseh vrst nosilcev informacij lahko pridemo do boljšega pregleda. Med arhivskim gradivom imajo primat zapuščinski inventarji, v katerih je popisano premično premoženje pokojnikov. Eden od poglavitnih ciljev raziskave bo povezati te popise s kulturnozgodovinskimi zbirkami v muzejih in hkrati ugotoviti ali je mogoče katere od predmetov najti med zapuščinami plemičev. Tako bomo dobili vpogled v njihovo premoženjsko stanje, okus, zanimanja, navade idr., nadgradili bomo tudi poznavanje historiatov posameznih muzejskih zbirk. Upoštevali bomo tudi nepremično kulturno dediščino, kot so gradovi, dvorci, hiše in nagrobniki, saj so dragoceni nosilci informacij. S terenskim delom bomo pridobili pomembne podatke in jih dodali k rezultatom študija arhivskega in muzejskega gradiva. Pozornost bo namenjena tudi Kranjskemu deželnemu muzeju, predhodniku današnjega Narodnega muzeja Slovenije. Kot ustanova deželnih stanov je sprva odseval predvsem preteklost deželne družbene elite, zlasti plemstva, zato je v prvih desetletjih obstoja prevzel veliko kulturnozgodovinskega gradiva, ki ga lahko povežemo z materialno kulturo plemstva v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Ker ga večina izvira iz nekdanje Kranjske, bomo morali za ostale dele današnje Slovenije pregledati tudi fonde drugih domačih in tujih (avstrijskih in italijanskih) muzejskih institucij, enako velja za arhive. Preliminarne rezultate raziskovalnega dela bomo sproti objavljali v obliki izvirnih znanstvenih člankov in referatov na konferencah, tako doma kot v tujini. Na začetku tretjega leta trajanja raziskovalnega projekta nameravamo organizirati mednarodni znanstveni simpozij, katerega tema bo materialna kultura evropskega plemstva v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Referati bodo osnova za izdajo zbornika, v katerem bomo strnili izsledke našega raziskovalnega dela.