Projekti / Programi
Prostorsko-časovni algoritmi za ocenitev mikroklimatskih parametrov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
algoritmi, analitične simulacije, numerične simulacije, paralelizacija, prostorski podatki, mikroklima
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
335
|
4.298
|
3.665
|
10,94
|
Scopus |
481
|
6.081
|
5.292
|
11
|
Organizacije (2)
, Raziskovalci (20)
0796 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
37956 |
dr. Marko Bizjak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
56 |
2. |
53755 |
Aljaž Jeromel |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
28 |
3. |
37447 |
dr. David Jesenko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
54 |
4. |
52071 |
Domen Kavran |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
23 |
5. |
37222 |
dr. Štefan Kohek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
134 |
6. |
33709 |
dr. Niko Lukač |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2023 - 2025 |
233 |
7. |
29243 |
dr. Domen Mongus |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
297 |
8. |
10809 |
mag. Andrej Orgulan |
Energetika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
278 |
9. |
39651 |
Matej Pintarič |
Energetika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
49 |
10. |
39978 |
Patricija Rijavec Simonič |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
32 |
11. |
10814 |
dr. Gorazd Štumberger |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
997 |
12. |
36449 |
dr. Primož Sukič |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
84 |
13. |
56898 |
Niko Uremović |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
13 |
14. |
52197 |
Dino Vlahek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
13 |
15. |
19509 |
Jurček Voh |
Energetika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
137 |
16. |
06671 |
dr. Borut Žalik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
876 |
0246 Geodetski inštitut Slovenije
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
51608 |
Alen Mangafić |
Geodezija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
72 |
2. |
55127 |
Natalija Novak |
Geodezija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
21 |
3. |
05892 |
dr. Dalibor Radovan |
Geodezija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
548 |
4. |
23564 |
dr. Mihaela Triglav Čekada |
Geodezija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
361 |
Povzetek
V zadnjih nekaj letih so ekstremni vzorci mikroklime na različnih lokacijah po svetu povzročili izjemno okoljsko in gospodarsko škodo. Ta vprašanja so bila zaradi njihove pomembnosti obravnavana tudi v okviru ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj za dobro zdravje in dobro počutje ter za trajnostna mesta in skupnosti. Prav tako, Pariški sporazum obravnava hitro urbanizacijo kot vedno večji vzrok za antropogene podnebne spremembe. Ker veljavna podnebna politika Evropske Unije ostaja nezadostna za doseganje meje povišanja temperature Pariških sporazumov, je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor, katerega cilj je, da bo EU do leta 2050 podnebno nevtralna. Kot del EGD je komisija predlagala zmanjšanje emisije toplogrednih plinov do leta 2030. Zato je nujno potrebno razumeti vzorce podnebnih sprememb v lokalnem in svetovnem merilu ter posledično zagotoviti ustrezno predpisujočo in napovedovalno računalniško analitiko za povečanje omilitvenih ukrepov.
Pridobivanje podatkov z obsežnim opazovanjem Zemlje (angl. Earth Observation, EO) in z uporabo daljinskega zaznavanja ter terenskih meritev, se je v zadnjih nekaj letih povečalo za več kot desetkrat. To omogoča nove možnosti za izboljšavo odločanja in spremljanja zmogljivosti mikroklimatskih parametrov (npr. snežna odeja, sprememba temperature in onesnaženost zraka). Okoljske simulacije in strojno učenje z uporabo podatkov EO so danes med najbolj obetavnimi rešitvami za natančnejše ocenjevanje kompleksnejših okoljskih pojavov (npr. prenos toplote in dinamika vetra) v prostorskih in časovnih razsežnostih. Ti pristopi zagotavljajo osnovo za napovedno in predpisovalno analitiko in zato prinašajo nadaljnje izboljšave sistemov za podporo odločanju v mestih. V zadnjih letih se veliko pozornosti namenja pristopom strojnega učenja (zlasti globokega učenja), ki zahtevajo veliko učnih podatkov in še vedno ne zmorejo v celoti obrazložiti kompleksnih mikroklimatskih fizikalnih procesov. Najsodobnejši algoritmi okoljskih simulacij zagotavljajo boljše razumevanje teh procesov; vendar se večinoma izvajajo v nizki ločljivosti na velikih območjih, zaradi visoke računske kompleksnosti.
S predlaganim temeljnim interdisciplinarnim raziskovalnim projektom Algoritmi prostorsko-časovne simulacije za ocenjevanje mikroklimatskih parametrov (SAMPA) se bomo z omenjenimi izzivi učinkovito spopadli s strukturiranjem obsežnih in visoko ločljivih prostorsko-časovnih podatkov EO v primerno 4D strukturo, ki bo uporabljena kot večločljivostni vhod za novo razvite paralelizirane algoritme okoljskih simulaci. Z združitvijo podatkov več okoljskih simulacij s strukturiranimi podatki EO bo mogoče oceniti parametre okoljske mikroklime z zadostno prostorsko natančnostjo (do 1 m2) na večjem območju (vsaj 10 km2) tako preko prostorskih kot tudi časovnih dimenzij (4D). To bo potrjeno s tremi piloti (ocena temperature tal, sprememba snežne odeje in ocena kakovosti zraka), ki bodo izvedeni na novem visokozmogljivem računalniškem centru RIVR Univerze v Mariboru z uporabo splošnega računanja na grafičnih procesnih enotah (angl. General Purpose Computing on Graphics Processing Unit, GPGPU). Rezultati vsakega pilota se bodo predstavili na najsodobnejši infrastrukturi geografskih informacijskih sistemov (angl. Geographic Information System, GIS). Izzivi, ki jih obravnava SAMPA, so tudi popolnoma usklajeni s slovensko strategijo pametne specializacije v prednostni osi Pametna mesta in skupnosti.
Interdisciplinarno ekipo SAMPA bodo sestavljale tri raziskovalne skupine, in sicer jedrna raziskovalna skupina iz Laboratorija za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetne inteligence na Univerzi v Mariboru (UM) za vodenje projektnih aktivnosti in razvoj novih algoritmov, skupina iz Laboratorija za energetiko na UM, odgovorna za obdelava in namestitev okoljskih senzorjev in meritev, ter skupina iz Geodetskega inštituta Slovenije, ki je odgovorna za obdelavo podatkov EO in validacijo rezultatov pilotov.