Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Prostorsko-časovni algoritmi za ocenitev mikroklimatskih parametrov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
algoritmi, analitične simulacije, numerične simulacije, paralelizacija, prostorski podatki, mikroklima
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.129,63
A''
1.814,3
A'
3.332,12
A1/2
4.450,75
CI10
4.609
CImax
304
h10
32
A1
25,41
A3
25,02
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  335  4.298  3.665  10,94 
Scopus  481  6.081  5.292  11 
Organizacije (2) , Raziskovalci (20)
0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  37956  dr. Marko Bizjak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  56 
2.  53755  Aljaž Jeromel  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  28 
3.  37447  dr. David Jesenko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  54 
4.  52071  Domen Kavran  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  23 
5.  37222  dr. Štefan Kohek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  134 
6.  33709  dr. Niko Lukač  Računalništvo in informatika  Vodja  2023 - 2025  233 
7.  29243  dr. Domen Mongus  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  297 
8.  10809  mag. Andrej Orgulan  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  278 
9.  39651  Matej Pintarič  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  49 
10.  39978  Patricija Rijavec Simonič  Ekonomija  Raziskovalec  2023 - 2025  32 
11.  10814  dr. Gorazd Štumberger  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  997 
12.  36449  dr. Primož Sukič  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  84 
13.  56898  Niko Uremović  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  13 
14.  52197  Dino Vlahek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  13 
15.  19509  Jurček Voh  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  137 
16.  06671  dr. Borut Žalik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  876 
0246  Geodetski inštitut Slovenije
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51608  Alen Mangafić  Geodezija  Raziskovalec  2023 - 2025  72 
2.  55127  Natalija Novak  Geodezija  Raziskovalec  2023 - 2025  21 
3.  05892  dr. Dalibor Radovan  Geodezija  Raziskovalec  2023 - 2025  548 
4.  23564  dr. Mihaela Triglav Čekada  Geodezija  Raziskovalec  2023 - 2025  361 
Povzetek
V zadnjih nekaj letih so ekstremni vzorci mikroklime na različnih lokacijah po svetu povzročili izjemno okoljsko in gospodarsko škodo. Ta vprašanja so bila zaradi njihove pomembnosti obravnavana tudi v okviru ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj za dobro zdravje in dobro počutje ter za trajnostna mesta in skupnosti. Prav tako, Pariški sporazum obravnava hitro urbanizacijo kot vedno večji vzrok za antropogene podnebne spremembe. Ker veljavna podnebna politika Evropske Unije ostaja nezadostna za doseganje meje povišanja temperature Pariških sporazumov, je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor, katerega cilj je, da bo EU do leta 2050 podnebno nevtralna. Kot del EGD je komisija predlagala zmanjšanje emisije toplogrednih plinov do leta 2030. Zato je nujno potrebno razumeti vzorce podnebnih sprememb v lokalnem in svetovnem merilu ter posledično zagotoviti ustrezno predpisujočo in napovedovalno računalniško analitiko za povečanje omilitvenih ukrepov. Pridobivanje podatkov z obsežnim opazovanjem Zemlje (angl. Earth Observation, EO) in z uporabo daljinskega zaznavanja ter terenskih meritev, se je v zadnjih nekaj letih povečalo za več kot desetkrat. To omogoča nove možnosti za izboljšavo odločanja in spremljanja zmogljivosti mikroklimatskih parametrov (npr. snežna odeja, sprememba temperature in onesnaženost zraka). Okoljske simulacije in strojno učenje z uporabo podatkov EO so danes med najbolj obetavnimi rešitvami za natančnejše ocenjevanje kompleksnejših okoljskih pojavov (npr. prenos toplote in dinamika vetra) v prostorskih in časovnih razsežnostih. Ti pristopi zagotavljajo osnovo za napovedno in predpisovalno analitiko in zato prinašajo nadaljnje izboljšave sistemov za podporo odločanju v mestih. V zadnjih letih se veliko pozornosti namenja pristopom strojnega učenja (zlasti globokega učenja), ki zahtevajo veliko učnih podatkov in še vedno ne zmorejo v celoti obrazložiti kompleksnih mikroklimatskih fizikalnih procesov. Najsodobnejši algoritmi okoljskih simulacij zagotavljajo boljše razumevanje teh procesov; vendar se večinoma izvajajo v nizki ločljivosti na velikih območjih, zaradi visoke računske kompleksnosti. S predlaganim temeljnim interdisciplinarnim raziskovalnim projektom Algoritmi prostorsko-časovne simulacije za ocenjevanje mikroklimatskih parametrov (SAMPA) se bomo z omenjenimi izzivi učinkovito spopadli s strukturiranjem obsežnih in visoko ločljivih prostorsko-časovnih podatkov EO v primerno 4D strukturo, ki bo uporabljena kot večločljivostni vhod za novo razvite paralelizirane algoritme okoljskih simulaci. Z združitvijo podatkov več okoljskih simulacij s strukturiranimi podatki EO bo mogoče oceniti parametre okoljske mikroklime z zadostno prostorsko natančnostjo (do 1 m2) na večjem območju (vsaj 10 km2) tako preko prostorskih kot tudi časovnih dimenzij (4D). To bo potrjeno s tremi piloti (ocena temperature tal, sprememba snežne odeje in ocena kakovosti zraka), ki bodo izvedeni na novem visokozmogljivem računalniškem centru RIVR Univerze v Mariboru z uporabo splošnega računanja na grafičnih procesnih enotah (angl. General Purpose Computing on Graphics Processing Unit, GPGPU). Rezultati vsakega pilota se bodo predstavili na najsodobnejši infrastrukturi geografskih informacijskih sistemov (angl. Geographic Information System, GIS). Izzivi, ki jih obravnava SAMPA, so tudi popolnoma usklajeni s slovensko strategijo pametne specializacije v prednostni osi Pametna mesta in skupnosti. Interdisciplinarno ekipo SAMPA bodo sestavljale tri raziskovalne skupine, in sicer jedrna raziskovalna skupina iz Laboratorija za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetne inteligence na Univerzi v Mariboru (UM) za vodenje projektnih aktivnosti in razvoj novih algoritmov, skupina iz Laboratorija za energetiko na UM, odgovorna za obdelava in namestitev okoljskih senzorjev in meritev, ter skupina iz Geodetskega inštituta Slovenije, ki je odgovorna za obdelavo podatkov EO in validacijo rezultatov pilotov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno