Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Podpora rekonstrukciji holocenskega podnebja z visokoločljivimi kriosferskimi podatki iz kraških ledenih jam v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
ledene jame, kriosfera, izotopska sestava, rekonstrukcija podnebja, holocen, Alpe, Slovenija
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.543,76
A''
928,99
A'
3.161,55
A1/2
4.104,36
CI10
5.366
CImax
224
h10
33
A1
25,16
A3
2,71
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  307  5.004  4.199  13,68 
Scopus  436  6.666  5.429  12,45 
Organizacije (2) , Raziskovalci (13)
0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  446 
2.  54767  dr. Špela Čonč  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  78 
3.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  211 
4.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2023 - 2025  370 
5.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  189 
6.  14000  mag. Miha Pavšek  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  1.488 
7.  56874  Lenart Štaut  Geografija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  47 
8.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Vodja  2023 - 2025  256 
9.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2023 - 2025  1.287 
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2023 - 2025  527 
2.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2023 - 2025  722 
3.  53459  dr. Klara Žagar  Geologija  Mladi raziskovalec  2023  163 
4.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2025  349 
Povzetek
Podpora rekonstrukciji holocenskega podnebja z visokoločljivimi kriosferskimi podatki iz kraških ledenih jam v Sloveniji Na začetek Holocena, ki ga zaznamuje obdobje močnega ohlajanja v mlajšem Dryasu pred 11.65 ka, so vplivale spremembe v sončnem sevanju, kar je zaustavilo začetno segrevanje. Paleoklimatske podatke o tej geološki dobi je mogoče pridobiti iz različnih virov v kriosferi, vključno z lednimi jedri iz alpskih ledenikov, majhnih ledenikov in ledenih jam. Ocenjuje se, da je pleistocenska poledenitev, katere ostanki so prisotni tudi v holocenu, pokrivala 9 % površine Slovenije. V Sloveniji vse od pričetka 20. stoletja poteka sistematično spremljanje ledenih mas. Ni pa jasno, ali holocenski podnebni optimum na tem območju ni bil tako izrazit, da bi povzročil taljenje ledenih mas do sedanjega obsega. Jamski led predstavlja okoljske arhive na svetovni in regionalni ravni, vključno s pomembnimi ostanki, kot so cvetni prah, kemikalije in makrofosili. Ključ do razumevanja pojava ledu v jamah je poznavanje časa v katerem je nastal, kar služi kot zapis o paleookolju. Nastajanje ledu se lahko prične zaradi različnih dejavnikov (npr. podnebje v okolici, morfologija jame), ki povzročijo podhladitev jame, zaradi česar se priče v jami odlagati led. Ledene jame so predmet mineraloških in geokemičnih raziskav, zlasti uporabe stabilnih izotopov ogljika in kisika kot pomembnih podatkov za paleoklimatske interpretacije. V Sloveniji je raziskanih okoli 205 znanih ledenih jam. Vendar pa je bilo le nekaj ledenih jam predmet poglobljenih študij. Na podlagi dosedanjih izkušenj in podatkov so bile kot del osnovnega projektnega proučevanja izbrane naslednje jame: Ivačičeva jama, Snežna jama na planini Arto in Velika ledena jama v Paradani. Namen predlagane raziskave je oceniti dinamiko nedavnih sprememb ledenih mas v jamah, ki odražajo podnebne spremembe v holocenu, in rekonstruirati paleoklimatske zapise iz obstoječega ledu v kraških ledenih jamah v Sloveniji na podlagi visokoločljivih izotopskih in ostalih glaciokemičnih analiz ter datacij. To bomo dosegli s popisom profilov ledu v izbranih slovenskih jamah, kjer bomo ocenili kronološke spremembe v bilanci ledenih mas. Zagotovili bomo dolgoročne meritve masne bilance in psevdo-3D georadarske profile, da bi razumeli dinamiko nedavnih sprememb ledu v jamah. Spremljanje podnebja v jamah bo zagotovilo vpogled v dinamiko temperatur, vlažnosti, hitrosti vetra, atmosferskega tlaka, taljenja snega in dotoka atmosferske vode za oceno nedavnih razmer in primerjavo z drugimi študijami na evropski in svetovni ravni. Podatke bomo primerjali s tistimi iz lokalnih meteoroloških postaj, da bi bolje razumeli odziv jamskega podnebja na zunanje podnebne razmere. Izvedene bodo geokemične analize, da bi razumeli učinke lokalnih geoloških plasti na nastanek in potencialen vpliv na geokemično sestavo jamskega ledu. Opredelitev nastajanja ledu in procesov po njegovem odlaganju, bodo predstavljali izhodišče za določitev najprimernejših lokacij za vzorčenje ledu. Izotopsko sestavo ledu bomo podrobno proučili, da bi zagotovili visokoločljive podatke o odlaganju jamskega ledu in jih primerjali z lokalno meteorno premico z uporabo podatkovne baze SLONIP. Analiza glaciokemične sestave jamskega ledu bo zagotovila razumevanje dotoka kemičnih elementov iz ozračja v jamski led. Datiranje izbranih elementov in organskega materiala bo zagotovilo podrobne podatke o starosti plasti jamskega ledu. Visokoločljive podatke pridobljene z analizo jamskega ledu, bomo primerjali s holocenskimi podnebnimi zapisi na regionalni ravni, da bi bolje razumeli odziv jamskega ledu na podnebni razvoj v zadnjih 11,65 tisoč letih. To ne bo zagotovilo zgolj podlage za razumevanje podnebja jugovzhodnih Alp, ampak tudi zapolnilo vrzel v razumevanju odziva ledenih jam v holocenu na območju med Alpami in Dinarskim gorovjem.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno