Moč čustev in status ženskih likov v različnih literarnih žanrih Stare zaveze

V raziskovanju Stare zaveze od devetdesetih let 20. stoletja sledimo naraščajočemu zanimanju za vprašanja o čustvih, vendar večina svetopisemskih besedil še ni bila osvetljena s tega vidika. Predlagani projekt bo v okviru programske skupine ARRS o judovsko-krščanskih virih P6-0262 skušal vsaj delno zapolniti te vrzeli. Zaradi podrejene vloge ženskih starozaveznih likov v zgodovini interpretacije bomo v izboru besedil za natančnejšo analizo dali prednost le-tem. V Stari zavezi so ženske večinoma prikazane kot resnične zgodovinske osebnosti, v zgodovini interpretacije pa so jih pogosto razlagali metaforično. Nekateri ženski liki so predstavljeni tudi kot alegorične figure, npr. Šulamit kot podoba idealne ljubezni v Visoki pesmi ali Oholah in Oholibah kot vlačugi v Ezk 23:1-45. To je razlog, da je celotna zgodovina interpretacije Svetega pisma v judovstvu in krščanstvu zaznamovana s polarizacijo med zagovorniki »dobesednega« in »alegoričnega« pomena besedil. Skladno z naslovom projekt povezuje dva cilja, ki se v celoti prepletata: 1) raziskavo narave in vloge čustev v različnih literarnih vrstah in zvrsteh Stare zaveze, kot so pripovedi, zgodovinske knjige, preroški govori, modrostni literarni žanri in molitve v obliki psalmov; 2) raziskavo ženskih likov, ki doslej še niso bili deležni celostne poglobljene obravnave, z vidikov njihovega družbenega statusa in njihove intime, kot se kaže v njihovem čustvovanju. Raziskava čustev in statusa ženskih likov bo izhajala iz edinstvenih značilnosti starozaveznega mišljenja o človeku in njegovi naravi, ob upoštevanju odnosa do telesa in duhovnega sveta pri Hebrejcih in ob upoštevanju značilnosti njihovega življenja (antropološki vidiki). Ker v hebrejščini ni besede za »čustvo«, bomo na ravni semantike in hermenevtike po načelu holistične interpretacije iskali skladnost med razvejanim besediščem za vsa temeljna čustva v sodobnih oblikah komunikacije in »semantičnim poljem« rabe besed ter simbolov, metafor in personifikacij za čustva v starem Izraelu. Semantična polja čustev bomo raziskovali z enako pozornostjo na stanje v izvirniku in na izbire ustreznic v tujih in slovenskih prevodih Svetega pisma, ki so ključnega pomena za razvoj nacionalnih jezikov, literature in kulture v celoti. Ob hebrejskem besedišču in unikatnih literarnih oblikah, ki razkrivajo jezikovne osnove za antropologijo Svetega pisma, bomo raziskovali, kako je z grškim jezikom grška filozofija izpodrinila semitske biblične poglede in jih preplavila s tujim vplivom. Predlagano raziskavo lahko uspešno izvede le večja skupina raziskovalcev Svetega pisma in z njim povezanih področij. Projekt vključuje 14 raziskovalcev iz treh raziskovalnih ustanov, od tega dva doktorska študenta. Rezultate projekta bomo v slovenščini, angleščini in nekaterih drugih jezikih objavljali v obliki znanstvenih monografij in člankov v znanstvenih revijah doma in v tujini. Pripravili bomo mednarodni simpozij in razstavo zgodovine slovenskih prevodov Svetega pisma z vsebinami našega projekta; konferenčni zbornik z izsledki članov projektne skupine; posneli dokumentarno igrani film in postavili svojo spletno stran. S projektom, ki bo pomenil prvo načrtno in celostno raziskovanje čustev in statusa ženskih likov v judovsko-krščanskih virih in tradiciji v njihovem razvoju od antike do danes, bomo pomembno prispevali k bibličnim, literarnim in interdisciplinarnim raziskavam na področjih raziskovanja čustev, socialne zgodovine žensk in žanrske problematike.