Budizem v himalajskih puščavah: tradicija jogijev in jogini v Ladakhu

V projektu bo raziskana v svetu večinoma nepoznana tradicija budističnih puščavnikov in puščavnic, jogijev in jogini (skrt. yogi, skrt. yogini; tib. naljorpa) v budizmu vajrayana, ki se na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje neprekinjeno ohranja vse od 11. stoletja dalje. Medtem ko je institucionalno meništvo v budizmu vajrayana, tudi na območju Ladakha, razmeroma izčrpno raziskano, pa tradicija ladaških jogijev in jogini še ni bila deležna sistematičnih in poglobljenih preiskav, na kar kaže že skromen korpus znanstvenih študij, ki pa se primarno ukvajajo zlasti z različnimi vidiki institucionalnega meništva, z zgolj drobnimi referencami na puščavništvo. V predlaganem projetku sta naslovljena dva medsebojno povezana raziskovalna problema: odsotnost sistematičnih in izčrpnih znanstvenih preiskav zgodovinskih in sodobnih vidikov puščavniške tradicije v Ladakhu ter ogroženost njene snovne dediščine. Na osnovi raziskovalnih problemov je v projektu začrtanih šest ciljev. Prvi cilj je sistematična raziskava izvorov puščavniške tradicije na območju Ladakha, pri čemer bodo proučeni njeni filozofski in zgodovinski vidiki. Analizo temeljnih filozofskih naukov budističnega puščavništva v izvirnih besedilih tradicije bo dopolnjevala proučitev zgodovinskih okoliščin formiranja ladaškega puščavništva, ki bo temeljila na arhivskih raziskavah zgodovinskih virov v Ladakhu, Oxfordu in Budimpešti. Drugi cilj je proučevanje pomena legendarnih preteklih in sodobnih jogijev in jogini za duhovno in kulturno krajino Ladakha. Delo bo temeljilo na analizi filozofskih besedil tradicije in hagiografij puščavnikov in puščavnic, ki jo bodo dopolnjevale študije primerov, osnovane na zbiranju pričevanj jogijev in jogini tekom raziskovalnega dela v Ladakhu. Tretji cilj je preiskava načina življenja, tipologija duhovnih praks in meditacijskih umikov, pri čemer bodo študije primerov, tj. pričevanja jogijev in jogini, podprte tudi s teoretičnimi filozofskimi vidiki, ki jih naslavlja prvi cilj. Četrti cilj je dokumentacija (fotodokumentacija, izdelava podatkovne zbirke z interaktivnimi zemljevidi) snovne dediščine tradicije, tj. puščavskih naselbin in samotišč, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov iz okolja nezadržno propadajo. Peti cilj je proučitev razmerja med jogiji in jogini ter naravnim okoljem, šesti cilj pa preiskava razmerja puščavnikov in puščavnic z lokalnimi skupnostmi, pri čemer bo raziskovalno delo temeljilo na prepletu analize filozofskih in hagiografskih besedil ter študij primerov. Posebnost metode raziskovanja je v tem, da proučevanje besedil in arhivske raziskave dopolnjujejo študije primerov, saj je mogoče le prek neposrednega stika z živo tradicijo puščavništva pridobiti poglobljene in izčrpne vpoglede v njene najrazličnejše izraze, vse od začetkov do danes. Z raziskavami bo prikazana tudi relevantnost te odmaknjene tradicije za zgodovino budizma in za ohranjanje njegovega avtentičnega nauka v prihodnosti. Glavna rezultata diseminacije sta monografija, v katero bodo po poglavjih sistematično vključena vsa dognanja, zbrana tekom raziskav, in zbirka intervjujev, pridobljenih prek študij primerov, opremljena s sintezo dognanj o zgodovinskih in sodobnih vidikih ladaškega puščavništva. V domačih in tujih znanstvenih revijah bodo objavljeni članki iz različnih tematskih področij raziskovanja, poleg tega pa bodo v času trajanja projekta organizirane mednarodna znanstvena konferenca in letne raziskovalne delavnice, kar bo priložnost za evalvacijo rezultatov projekta ter povezovanje s slovensko in mednarodno znanstveno skupnostjo. Prek priprave razstav fotografskega in videogradiva bo z raziskovalnim delom na slikovit in dostopen način seznanjena tudi širša javnost. Na začetku projekta bo pripravljena spletna stran, ki bo namenjena objavljanju posameznih segmentov raziskav ter podrobni dokumentaciji v obliki spletne zbirke podatkov z odprtim dostopom z interaktivnimi zemljevidi puščavskih naselbin in samotišč.